Novi Slovenski biografski leksikon

BRGLEZ, Janez, veterinar (r. 6. 10. 1927, Videm pri Ptuju; u. 19. 4. 2011, Ljubljana). Oče Ivan Brglez, organist, mati Neža Brglez, r. Vaupotič. Sestra Ivanka Brglez, veterinarka, mikrobiologinja, univerzitetna profesorica.

Gimnazijo je najprej obiskoval na Ptuju in v Mariboru. Ob začetku druge svetovne vojne je bila družina izseljena na Hrvaško, zato je nadaljeval šolanje v Daruvarju (do 1943) in Sisku (do 1945). Sedemnajstleten je odšel v partizane, kjer je ostal do konca vojne, demobiliziran pa je bil v novembru 1945. Nadaljeval je prekinjeno šolanje in 1948 na ptujski gimnaziji maturiral. Istega leta se je vpisal na zagrebško veterinarsko fakulteto, kjer je diplomiral 1954. Po diplomi je opravil obvezni enoletni staž na Veterinarskem zavodu Celje, kjer se je po opravljeni obveznosti zaposlil in se začel ukvarjati s problematiko zajedavskih bolezni. 1958 je odšel na specializacijo s področja parazitologije in zajedavskih bolezni na zagrebško veterinarsko fakulteto in tam 1960 doktoriral z delom Prilog poznavanju biologije invazionih ličinaka parasitskih nematoda kao pomoć koprološkoj diagnostici, 1962 pa opravil še specialistični izpit. Na veterinarskem zavodu v Celju je vodil parazitološki laboratorij ter bil zaslužen za zatiranje goveje metiljavosti in ogrčavosti, ukvarjal pa se je tudi z askaridozo pri prašičih.

1965 se je odzval povabilu Veterinarskega zavoda Slovenije v Ljubljani, se zaposlil na tej ustanovi in na Oddelku za mikrobiologijo, virologijo in parazitologijo prevzel vodenje parazitološkega laboratorija. S tem je prevzel tudi pomembno nalogo pri zatiranju zajedavskih bolezni v Sloveniji. 1969 je bil izvoljen v naziv višjega znanstvenega sodelavca, 1974 pa mu je bila priznana vnaprejšnja habilitacija za naziv izrednega profesorja za področje parazitologije. 1975 je bil izvoljen v naziv znanstveni svetnik. Septembra 1977 je prešel na Veterinarski oddelek Biotehniške fakultete (pozneje Veterinarska fakulteta), kjer je predaval parazitologijo domačih živali na dodiplomskem in invazijske bolezni domačih živali s parazitološko epizootiologijo na podiplomskem študiju. Ves čas je tudi vodil parazitološki laboratorij na Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo. 1979 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja za parazitologijo. Upokojil se je 1997, 2000 pa je bil izvoljen za zunanjega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

Pomembno je njegovo raziskovanje zajedavcev pri pticah v Sloveniji. Pri parazitološkem pregledu 136 vrst ptic je opisal ali dopolnil opise morfoloških značilnosti več kot 300 vrst helmintov pri domači perutnini, divji perjadi in pticah. S prispevki se je udeležil številnih mednarodnih znanstvenih srečanj, npr. v Arnhemu, Halleju, Brnu, Dunaju, Vespremu, St. Vincentu, Helsinkih, Salzburgu, Rostocku, Ismiru in Cardiffu. Veliko se je posvečal izobraževanju rejcev živali in je v ta namen objavil številne poljudno strokovne članke v publikacijah, namenjenih svetovanju živinorejcem in kmetom.

Šestindvajset let je bil tehnični urednik Zbornika Biotehnične fakultete – veterinarstvo, kasneje imenovanega Zbornik Veterinarske fakultete. Poleg tega je bil član uredniških odborov jugoslovanskih strokovnih časopisov Praxis veterinaria, Acta parasitologica Iugoslavica in Veterinarski glasnik. Bil je aktiven tudi pri vodenju različnih službenih, strokovnih in društvenih odborov ter komisij.

Za svoje raziskovalno delo je prejel več priznanj: 1974 nagrado Sklada Borisa Kidriča in 1983 kot prvi veterinarski raziskovalec v Sloveniji Kidričevo nagrado, odlikovan je bil z redom dela s srebrnim vencem, 1995 je prejel Bleiweisovo priznanje Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije, 1996 pa zlato plaketo Veterinarske fakultete.

Dela

Prispevek k poznavanju limnocidnih lastnosti »Frescona«, Zbornik Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarstvo, 7, 1970, 99–106 (soavtorja Rajko Rakovec, Franc Colarič).
Zajedavci in zajedavske bolezni sladkovodnih rib v Sloveniji, Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarstvo, suplement 1, Ljubljana, 1973.
Nekatere naše izkušnje z demodikozo psov, Zbornik Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarstvo, 12, 1975, 143–155 (soavtorji Franc Skušek, Vjekoslav Simčič, Leon Šenk).
Zajedalci pri pticah v Sloveniji : Cestoda, Nematoda, Acanthocephala, Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarstvo, suplement 5, Ljubljana, 1981.
Parazitologija za veterinarje : splošni del, diagnostične metode, protozoa, trematoda, Ljubljana, 1982 (učbenik).
Helmintologija : Cestoidea, Nematoda, Acanthocephala, Ljubljana, 1983 (učbenik).
Parazitologija za veterinarje : Arachnoentomologia, Ljubljana, 1991 (učbenik).
Parazitologija za veterinarje : Helmintologija, Ljubljana, 1991 (učbenik).
Ehinokokoza, Ljubljana, 1992 (soavtor Teodor Wikerhauser).
Trihineloza, Zbornik Veterinarske fakultete, suplement 7, Ljubljana, 1995.
Atlas parazitov povzročiteljev zoonoz na Hrvaškem in v Sloveniji, Zagreb, 1996 (soavtor Teodor Wikerhauser, vzporedno hrvaško in slovensko besedilo).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
ULBB, 3, 4, 5.
ES.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Janez Batis: Kidričevo nagrado v letu 1983 je prejel prof. dr. Janez Brglez, Veterinarske novice, 9, 1983, 181.
Marko Osredkar: Prof. dr. Janez Brglez – šestdesetletnik, Veterinarske novice, 13, 1987, 344–345.
Metod Kopitar: Profesor Janez Brglez – zunanji dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Slovenski veterinarski zbornik, 37, 2000, 175–176.
Marjan Kosec, Brane Krt: Prof. dr. Janez Brglez, 1927–2011, Delo, 4. 8. 2011.
Cestnik, Vojteh: Brglez, Janez (1927–2011). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019280/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. april 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine