Brenčič, Lojze (1894–1981)

BRENČIČ, Lojze, stomatolog (r. 23. 7. 1894, Celje; u. 12. 8. 1981, Ljubljana).

Medicino je študiral v Gradcu, Zagrebu in Pragi, kjer je 1921 promoviral. 1921–23 se je specializiral v stomatologiji na Dunaju, kjer sta bila njegova učitelja tudi svetovno priznana parodontologa Bernhard Gottlieb in Balint Orban. Po končani specializaciji je v Ljubljani prevzel službo asistenta pri zobozdravniku Alojziju Praunseisu, po njegovi smrti pa je 1943 za njim prevzel zasebno zobozdravniško prakso.

Med študijem se je zanimal za srbohrvaško in češkoslovaško medicinsko terminologijo, kar je po vrnitvi v Ljubljano uporabil v svojih strokovnih in poljudnih publikacijah.

1946–49 je predaval na Srednji zobotehnični šoli. 1948–51 je na Dentistični šoli predaval anatomijo zob, nauk o materialih, patologijo ter terapijo pulpe in parodoncija. 1951 je bil imenovan za docenta parodontologije na Stomatološki fakulteti Medicinske visoke šole. 1960 je bil izvoljen za izrednega profesorja, 1965 pa se je upokojil kot predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Odlikoval ga je holistični pogled na povezanost bolezni ustne votline s sistemskim zdravjem, ki je v današnji stomatologiji spet v ospredju. V prvih letih po drugi svetovni vojni je objavljal sestavke o endodontiji, žariščni infekciji, kemoterapevtskem zdravljenju in okluzijskih motnjah. V zadnjem desetletju pred upokojitvijo je objavljal predvsem članke o parodontologiji in ustnih boleznih. Med njegovimi prispevki velja omeniti razmišljanja o povezanosti med parodontalno boleznijo in prikritim encefalitisom na podlagi Vujičevih ekstrapiramidnih znakov ter o vplivu diete in slabih življenjskih razmer na razvoj parodontalne bolezni.

1945–50 je bil urednik novoustanovljenega Zobozdravstvenega vestnika.

1966 je bil odlikovan z redom dela z zlato zvezdo.