Novi Slovenski biografski leksikon

BREJC, Mihael (Miha Brejc), politik (r. 15. 11. 1947, Beograd, Srbija). Oče Tomo Brejc, komunistični aktivist, politični in izseljenski delavec, mati Marija Brejc, r. Obreza, delavka. Sin Tomo Brejc, fotograf, brata Tomaž Brejc, umetnostni zgodovinar, likovni kritik in Dušan Brejc, enolog, zet Gregor Virant, pravnik, politik.

1950 se je Brejčeva družina vrnila iz Beograda, kjer je oče služboval, v Ljubljano. 1967 je Brejc maturiral na srednji elektrotehniški šoli in se vpisal na Višjo upravno šolo. Končal jo je 1969, nato pa opravil vojaški rok. 1970 se je kot sekretar zaposlil v Centru strokovnih šol v Ljubljani. 1972 se je vpisal v tretji letnik sociologije na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo (FSPN, danes Fakulteta za družbene vede) v Ljubljani. Medtem je bil kot rezervni oficir razporejen v zaščitno enoto vodstva RS (sprva kot namestnik, nato pa načelnik varnostne službe brigade; to je ostal do 1990, ko se je enota preimenovala v MORIS). 1975 je na FSPN diplomiral, 1982 pa magistriral. 1985 je z disertacijo Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja doktoriral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Medtem se je 1973 zaposlil na Višji upravni šoli v Ljubljani (sprva kot tajnik); 1986 je postal docent,1983–87 je bil dekan šole. 1990–93 je vodil Varnostno-informativno službo (VIS – do maja 1991 še imenovano Služba državne varnosti) ministrstva za notranje zadeve (od januarja 1993 vladna služba). V času njegovega vodenja je prišlo do prisluškovalne afere v novogoriškem igralniškoturističnem podjetju Hit (afera Hit). V tem času je bil 1991 tudi član Koordinacijske skupine za vodenje priprav na osamosvojitveno vojno. Ob zamenjavi obrambnega ministra Janeza Janše je 1994 neuspešno protestiral, takoj zatem pa vstopil v Socialdemokratsko stranko Slovenije – SDSS (1995–2009 je bil njen podpredsednik).

Po prenehanju vladne službe se je 1993 ponovno zaposlil na Visoki upravni šoli v Ljubljani in se osredotočil na pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo (izredni profesor je sicer postal med vodenjem VIS-a 1991, nato pa je bil 1995–99 dekan fakultete, redni profesor pa je od 1998). V tem času je sodeloval še z drugimi univerzami idr. raziskovalnimi ustanovami doma in v tujini.

Na prelomu tisočletja je vstopil v državnozborsko politiko. V kratkem obdobju vlade Andreja Bajuka (2000) je bil minister za delo, družino in socialne zadeve. Na volitvah 2000 je bil na listi SDSS izvoljen v DZ RS in postal njegov podpredsednik. Bil je član delegacije DZ v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, kot nadomestni član delegacije pa je sodeloval tudi v delu evropske konvencije. 2003 je postal opazovalec v Evropskem parlamentu, od 2004 pa je bil en mandat tudi evropski poslanec, kjer je deloval v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov.

Brejc je bil 1994–98 predsednik občinskega sveta občine Domžale, soustanovitelj in predsednik Društva slovensko-tajvanskega prijateljstva (1997), soustanovitelj in predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika (2006–12), ustanovitelj Centra za demokracijo in tehnologijo v Ljubljani (2014), predsednik sveta Kobilarne Lipica (2004–09), predsednik Golf kluba Lipica (2005–13). Od 2012 je podpredsednik Golf zveze Slovenije in predsednik njenega strokovnega sveta (od 2013). Kljub temu da je od 2009 upokojenec, še predava na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju.

Je prejemnik različnih priznanj in plaket društev, organizacij in zavodov, mdr. je 2008 prejel odlikovanje predsednika Republike Kitajske (Tajvan).

Dela

  • Pisarniško poslovanje, Ljubljana, 1979 (soavtor Martin Lorbar).
  • Proučevanje pisarniškega dela, Ljubljana, 1983.
  • Vmesni čas : Varnostno informativna služba in nastajanje nove slovenske države 1990–1993, Ljubljana, 1994.
  • Ljudje in organizacija v javni upravi, Ljubljana, 2000.
  • Prvi mandat, Ljubljana, 2009.

Viri in literatura

Čuček, Filip: Brejc, Mihael (1947–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019160/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine