Novi Slovenski biografski leksikon

BRAJKOVIČ, Jani (rojstno ime Janez Brajkovič), športni kolesar (r. 18. 12. 1983, Novo mesto). Oče Zdenko Brajkovič, strojni tehnik, mati Ivanka Brajkovič, r. Ramuta, šivilja.

Osnovno šolo je obiskoval v Bojanji vasi pri Metliki (1990–98), izobraževanje pa nadaljeval na Srednji šoli za strojništvo v Novem mestu, kjer se je začel zanimati za kolesarstvo.

2000 se je vpisal v novomeški Kolesarski klub Krka. Po dveh sezonah ga je prevzel uspešen novomeški trener Milan Eržen. Velja za kolesarskega samorastnika, ki se je zelo hitro izpopolnil v kolesarskih veščinah in po samo treh letih treniranja osvojil naslov svetovnega prvaka med mlajšimi člani do triindvajset let (Verona, 2004). V tem velja za izjemo v svetovnem kolesarstvu.

V naslednji sezoni je začel profesionalno kariero v novomeškem moštvu Krka-Adria Mobil. Med prvo profesionalno sezono je zmagal v vožnji na čas tudi na vojaškem svetovnem prvenstvu na Poljskem. Že prihodnjo jesen je prestopil k ekipi Discovery Channel tedaj neprekosljivega šampiona Lancea Armstronga. Od tam se je 2007 preselil h kazahstanskemu moštvu Astana. V sezonah 2010–11 je tekmoval za Team RadioShack, ki ga je (so)ustanovil Lance Armstrong. Nato se je vrnil k Astani, po dveh sezonah pa se je pridružil ekipi UnitedHealthCare (2015).

V vrstah profesionalnih kolesarjev se je na mednarodnih etapnih dirkah najprej izkazal 2006 s petima mestoma na Tour de Suisse (Po Švici) in Po Kataloniji. V sezoni 2007 je za kratek čas oblekel zlato majico vodilnega na prestižni etapni dirki Vuelta d'Espagna (Po Španiji). Prvo odmevno zmago na etapnih dirkah je požel 2007 na etapni dirki Po Georgii (ZDA) s ciljem v Atlanti.

Večino dolge profesionalne kariere je tekmoval v elitni konkurenci ProToura oziroma WorldToura. Največjo zmago je slavil 2010 na dirki Critérium du Dauphiné, ko je najprej zmagal v vožnji na čas pred Britancem Davidom Millarjem, nato pa v dvoboju za zmago na vzponu na Alpe d'Huez ugnal še Alberta Contadorja. Med njegove pomembne dosežke šteje tudi zmaga na dirki Po Sloveniji 2012, kmalu zatem pa se je z devetim mestom izkazal še na Tour de France 2012.

Zaradi preudarnega sloga dirkanja in vloge, ki jo je imel kot pomočnik prvega moža v večini moštev, ni pogosto zmagoval. Tako je 2010, ko je bil bržčas v najboljši formi, pomagal k zmagi Armstrongu. Na dveh nastopih na Giru d’Italia je s štirinajstim mestom najboljšo uvrstitev dosegel 2009.

Na klasičnih enodnevnih dirkah se je z drugim mestom izkazal 2008 na Giru di Lombardia. Dosegel je drugo mesto na Giru del Trentino 2009, tretje mesto na dirkah Po Nemčiji (2008) in Po Utahu (2011), četrto mesto na preizkušnjah Po Kastiliji in Leonu ter Okoli Sardinije (obe 2010), peto mesto pa 2006 na etapnih dirkah Po Kataloniji in Po Švici, Tirenno-Adriatico (2007), Tour de Romandie (2010) ter Po Kaliforniji (US Pro Challenge, 2012).

Najboljši rezultat na članskem SP je dosegel 2009 v Mendrisiu (Švica), kjer je bil v vožnji na čas peti, zelo dobro pa se je v tej disciplini odrezal že v Vareseju (Italija) 2008, ko je bil osmi. Dvakrat je osvojil naslov državnega prvaka v vožnji na čas (2009 in 2011), štirikrat pa je kot najboljši slovenski kolesar sezone osvojil lovoriko zlato kolo (2006, 2008, 2010–11), ki jo je že 2004 požel tudi v kategoriji mlajših članov (U-23).

Viri in literatura

  • Dokumentacija športne redakcije Dela.
  • Arhiv športnega novinarja Vita Divca.
  • Dokumentacija KK Adria Mobil Novo mesto.
Giacomelli, Oto: Brajkovič, Jani (1983–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019100/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine