Novi Slovenski biografski leksikon

BOSCAROL, Ivo, podjetnik, konstruktor (r. 15. 4. 1956, Postojna). Oče August Boscarol, strojni tehnik, testni pilot, mati Marija Boscarol, r. Fegic, ekonomistka.

Osnovno šolo (1963–71) in gimnazijo (1971–75) je obiskoval v Ajdovščini. 1975–78 je v Ljubljani študiral na Ekonomski fakulteti (prva stopnja). 1976–78 je bil na Radiu Študent vodja oddelka ekonomske propagande. 1976 je kot samostojni kulturni delavec ustanovil studio za oblikovanje publikacij, vzporedno s tem pa je deloval kot menedžer glasbenikov (Tomaž Domicelj, Lačni Franz itd). Kot fotograf je bil dejaven v študentskem društvu ŠOLT. 1978–86 je deloval kot oblikovalec in fotograf, po 1986 pa kot samostojni podjetnik, specializiran za oblikovanje, fotografijo, sitotisk in izdelovanje priponk, med katerimi so bile tudi takšne s politično provokativno vsebino, denimo: Ko bom velik, bom carinik na Kolpi.

Prelomnico v njegovi podjetniški karieri predstavlja proizvodnja motornih zmajev in letal v podjetju Pipistrel, ki je začelo delovati 1987, od 1992 kot družba z omejeno odgovornostjo. Z letalstvom se je ukvarjal že oče August, ki je kot testni pilot delal za italijansko družbo Aermacchi. 1987 je Boscarol postal prvi zasebni proizvajalec in izvoznik letal v SFRJ. 1988 je pri zveznem direktoratu za promet in zveze pridobil status letalskega inštruktorja in testnega pilota, 1989 pa je bil organizator prvega srečanja ultralahkih letal v Ajdovščini. 1990–97 je v Aeroklubu Josip Križaj (AJK) v Ajdovščini vodil sekcijo ultralahkih naprav, 1995–2006 je bil podpredsednik AJK, pri Letalski zvezi Slovenije pa je 1990 postal predsednik komisije za letenje motornih zmajev in predsednik komisije za letenje z ultralahkimi napravami. 1999–2001 je predstavljal Slovenijo kot delegat v komisiji za ultralahke naprave v mednarodni letalski zvezi FAI (Federation Aeronautique Internationale). 1992 je postal prvi državni prvak Slovenije v letenju z motornimi zmaji, 1995 pa prvi državni prvak v letenju z ultralahkimi letali. V naslednjih letih je osvojil več naslovov državnega prvaka v letenju z ultralahkimi letali.

Kot konstruktor oziroma (so)konstruktor in proizvajalec v okviru podjetja Pipistrel je zasnoval več ultralahkih letal z motornim pogonom, motornih zmajev in jadralnih letal, mdr. ultralahko letalo Sinus (1995), Virus (1995), letalo Taurus, prvo dvosedežno jadralno letalo z lastnim pogonom (2002), letala Electro Taurus, prvo dvosedežno letalo na električni pogon na svetu (2007), letalo Taurus G4, prvo štirisedežno letalo na električni pogon na svetu (2011). Letala, pri katerih je sodeloval kot (so)konstruktor in proizvajalec, so osvojila več mednarodnih priznanj oziroma dosegla več rekordnih dosežkov. Ultralahko letalo Sinus je s pilotom Matevžem Lenarčičem 2004 in 2012 izvedlo rekordna leta okoli sveta, letalo Virus 912 SW je 2007 in 2008 dobilo priznanje NASA, Taurus G4 je 2011 dobil priznanje NASA Centennial Challenges: Green Flight Challenge z nagradnim skladom 1,35 milijona dolarjev. Letalo Taurus je 2013 doseglo višinski svetovni rekord v jadranju.

Boscarol je bil dejaven v lokalni politiki kot član občinskega sveta in predsednik odbora za gospodarstvo občine Ajdovščina (2002–05), na nacionalni ravni pa je bil 2007 pobudnik kandidature Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah. Bil je član strateškega sveta za gospodarski razvoj Vlade RS (2004–08), član strokovne skupine Vlade RS za pripravo davčne zakonodaje (2004), član sveta za gospodarstvu prijazno javno upravo Vlade RS (2005), član podskupine za spodbujanje konkurence in konkurenčnosti vladnega Odbora za reforme (2005). 2004–08 je bil član upravnega odbora novogoriške Politehnike, pozneje Univerze v Novi Gorici.

Je eden najprodornejših samoniklih slovenskih podjetnikov po 1990, podjetje Pipistrel pa je postalo eden vodilnih proizvajalcev ultralahkih letal na svetu. V tržni niši proizvodnje ultralahkih letal je v družbi Pipistrel združil podjetnost, konstruktorsko in inženirsko znanje, oblikovanje in drzne, a premišljene podvige, ki so podjetju zagotavljali veliko publiciteto, konstrukcijske rešitve pa so bile deležne ugledne nagrade ameriške agencije NASA. Njegova stališča o nacionalni gospodarski, davčni ter znanstveno-izobraževalni politiki so bila zlasti cenjena in odmevna v desnosredinskih strankah v mandatu 2004–08, ugled pa je zaradi podjetniških dosežkov užival v vsej slovenski javnosti.

Med številnimi priznanji in nagradami ga je npr. Gospodarska zbornica Slovenije 2005 imenovala za gospodarstvenika Slovenije 2004, 2010 je postal častni član društva slovenskih inovatorjev. 2010 je podjetje Pipistrel prejelo priznanje za najbolj inovativno podjetje v Evropi (European Business Awards), 2011 pa je bilo odlikovano z zlatim redom za zasluge za prispevek k razvoju okolju prijazne tehnologije in za uveljavljanje zmagovite inovativne filozofije, s katero je tudi Slovenijo postavil med tehnološke velesile. Istega leta je bil Boscarol izbran za osebnost leta časnika Delo.

Viri in literatura

Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Vedno sanjam podnevi, saj sem realist, Delo (Sobotna priloga), 18. 10. 2014 (intervju zapisala Milena Zupanič).
Ivo Boscarol : če se ovir ne bojiš, jih ni, Primorske novice, 14. 10. 2011 (intervju zapisal Nace Novak).
Hain Aleksandra: Podjetje Pipistrel odlikovano z Zlatim znakom za zasluge,Ajdovske novice, 15. 11. 2011.
Žerdin, Ali: Boscarol, Ivo (1956–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019050/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. april 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine