Novi Slovenski biografski leksikon

BORKO, Elko (uradno ime Gabrijel Borko), ginekolog, porodničar (r. 14. 11. 1934, Maribor). Oče France Borko, književnik, mati Lucija Borko, r. Slokan, učiteljica ročnih del.

1941 je bil z družino izseljen v Srbijo, kjer je v Prokuplju 1945 končal osnovno šolo. Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor, kjer je obiskoval I. gimnazijo in 1953 maturiral. Jeseni istega leta se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Študij je zaključil 1959, potem pa odslužil vojaški rok. Nato je stažiral v mariborski bolnišnici, 1961 opravil strokovni izpit in se zaposlil v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Delal je v različnih splošnih ambulantah ter tudi v posvetovalnicah za nosečnice in otroke. 1963 se je zaposlil na oddelku za ginekologijo Splošne bolnišnice Maribor (danes UKC Maribor), kjer je ostal do upokojitve 1998; 1974–90 je bil tudi predstojnik ginekološkega oddelka. 1967 je opravil specialistični izpit na Ginekološki kliniki v Ljubljani, 1976 pa je končal podiplomski študij na Univerzi v Zagrebu. Na zagrebški medicinski fakulteti je 1981 doktoriral z disertacijo Komplikacije kod legalnog pobačaja u odnosu na zaposlenost žena i druge socijalno-ekonomske faktore. Habilitiral se je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in bil 1983 izvoljen za docenta, 1989 za izrednega in 1995 za rednega profesorja.

Na domačih in tujih strokovnih sestankih je predaval zdravstvenim delavcem in tudi predavateljem biologije. Predaval je na Zdravstveni šoli v Mariboru (1965–82), Višji zdravstveni šoli (1983–97) in nato na Visoki zdravstveni šoli. Na ljubljanski Medicinski fakulteti je predaval 1984–98. Za potrebe pedagoške dejavnosti je sodeloval pri urejanju učbenika Ginekologija za zdravstvene šole (1975). Bil je glavni urednik učbenika Ginekologija ter pri razširjeni in dopolnjeni drugi izdaji učbenika za Visoke zdravstvene šole v Sloveniji (2006).

Bil je tudi član Republiškega koordinacijskega odbora za načrtovanje družine (trije mandati od 1978 dalje), podpredsednik Ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva (1981–92), član predsedstva Združenja ginekologov Jugoslavije (1984–88), član razširjenega strokovnega kolegija za področje zdravstvenega varstva žensk (1987–90), vodja medicinske skupine za uvajanje računalništva v zdravstvu Slovenije (1980–86), predsednik Sveta Višje zdravstvene šole Univerze v Mariboru (UM), član Senata UM, predsednik Senata Visoke zdravstvene šole UM (1995–98) in predsednik Akademskega zbora Medicinske fakultete UM (2003).

Sodi v skupino ginekologov, ki so razvijali in ob tem tudi obvladovali različna področja ginekologije: porodništvo, ginekološko onkologijo, endoskopske operacije (uvedel je laparoskopske sterilizacije) ter moško in žensko neplodnost. Med temi je najpomembnejše področje reprodukcije in drugih vidikov načrtovanja družine, saj je sodeloval tudi pri pripravi in sprejemanju takratnih pravnih predpisov s tega področja. S polstoletnim opravljanjem zdravniškega poslanstva v ginekologiji in porodništvu, pa tudi pri pedagoškem in vzgojno-izobraževalnem delu je širil znanje in izkušnje o uspešnih metodah preprečevanja zanositve, populariziral je znanje o načrtovanju družine in prepoznavnosti kontracepcije. Deloval je v krogu najtesnejših sodelavcev Lidije Andolšek Jeras, vodilne osebnosti slovenske reproduktivne medicine. Knjižica Načrtujmo potomstvo : metode uravnavanja rojstev, ki sta jo napisala skupaj, je postala smerokaz načrtovanja družine in bila velikokrat ponatisnjena. Kot predstojnik ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor je spodbujal znanstvenoraziskovalno delo in sodelovanje s tujimi tovrstnimi centri (Family Health International iz ZDA). Sodeloval je pri razvoju metod zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo in pripomogel, da je mariborski medicinski center postal tretji v tedanji Jugoslaviji, ki je obvladoval tovrstne postopke; podeljen mu je bil naziv klinični oddelek, kar je imelo pomembno vlogo pri ustanovitvi druge slovenske medicinske fakultete (2004).

Za strokovne in organizacijske zasluge je 1992 prejel naziv primarij, 1996 pa višji svetnik. 2008 je postal zaslužni profesor UM. Od 2008 je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije v Mariboru. 2012 je postal predsednik Strokovnega sveta Združenja za integrativno medicino Slovenije.

Za svoje delovanje v zdravstvu je prejel številna odlikovanja in priznanja: 1979 red dela s srebrnim vencem, 1998 zlato plaketo UM. Od 2000 je zaslužni član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije, 2002 je prejel častni zlati znak svobode RS. Zdravniška zbornica Slovenije ga je 2013 imenovala za svojega častnega člana. Od 2014 je častni član Slovenskega zdravniškega društva. 2015 je prejel priznanje za posebne zasluge za prispevek k nastanku, razvoju in ugledu Medicinske fakultete v Mariboru.

Dela

  • Kako se zavarujemo pred nosečnostjo (kontracepcija), Maribor, 1968, 1971 (soavtorica Lidija Andolšek Jeras).
  • Načrtujmo potomstvo : metode uravnavanja rojstev, Maribor, 1977, 51982 (soavtorica Lidija Andolšek Jeras).
  • Planirajmo potomstvo : metode reguliranja začeća, Zagreb, 1980 (soavtorica Lidija Andolšek Jeras).
  • Yugoslaviens experience with contraceptive sponge, International Journal of Gynecology and Obstetrics (Baltimore), 24, 1986, št. 5, 353–356 (soavtor Branko Behlilović).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Davorin Dajčman: Zaslužni profesor dr. Elko Borko, dr. med., postal častni član Slovenskega zdravniškega društva, Naša bolnišnica, 14, 2013, št. 4, 31–32.
  • Tatjana Kodrič: Zaslužni profesor Univerze v Mariboru prof. dr. Elko Borko in njegovih 80 let, Studia historica Slovenica, 14, 2014, št. 2–3, 283–287.
Zupanič Slavec, Zvonka: Borko, Elko (1934–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018980/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine