Novi Slovenski biografski leksikon

BOJETU BOETA, Berta (Berta Bojetu, Berta Bojetu-Boeta, Jozefina Berta Ana Bojetu, Berta Bojetn; psevdonima:Ana Bojetn, Ivanka Bogolin), pisateljica, pesnica, igralka (r. 8. 2. 1946, Maribor; u. 16. 3. 1997, Ljubljana). Oče Emanuel (Manuel) Bojetu (Boeta Rafanell), zdravnik, mati Berta Bojetu, r. Oberčkal, medicinska sestra. Mož (1973–74) Zmago Jelinčič, politik, sin Klemen Jelinčič Boeta, religiolog, prevajalec, pesnik.

Po rojstvu je z materjo živela pri njenih starših v Mariboru, 1956–60 je živela pri materi in očimu v Borovnici pri Ljubljani, nato se je do 1965 vrnila k babici v Maribor. 1962 se je vpisala na Mariborsko učiteljišče (današnjo III. gimnazijo Maribor), ki ga ni dokončala. 1965–67 je živela s prvim možem Viktorjem Trbovškom v Zgornji Ščavnici in poučevala na tamkajšnji osnovni šoli. 1967 se je po opravljenih diferencialnih izpitih vpisala na študij igre na AGRFT v Ljubljani. 1970–72 je bila zaposlena kot knjižničarka v Mestni knjižnici Maribor (današnji Mariborski knjižnici). 1972 se je prepisala na študij srbohrvatistike in knjižničarstva na ljubljanski Pedagoški akademiji (današnji Pedagoški fakulteti), kjer je 1990 diplomirala. 1979–81 je bila zaposlena v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju (današnjem Slovenskem gledališkem inštitutu). Od 1979 je bila igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, od 1986 pa tudi v gledališču Koreodrama, ki ga je soustanovila. 1990 je postala članica Društva slovenskih pisateljev, 1992 pa članica PEN. 1992 se je za eno leto preselila v Izrael, kjer je tedaj bival njen sin, in priimku Bojetu dodala očetov priimek Boeta.

Njen pesniški, prozni in gledališki opus ni obsežen, a je prelomen zaradi delno avtobiografske ženske tematike in poetičnega sloga. Prvim objavam v revijah Mlada pota, Tribuna, Problemi, Dialogi, Naši razgledi, Mentor idr. je kmalu sledila mladostna pesniška zbirka Žabon, ki je z izvirno obravnavo ženske intime z gledišča ženskega lirskega subjekta avtorico umestila v središče tedanje slovenske poezije. V naslednji zbirki, Besede iz hiše Karlstein, na podlagi katere je več let pred izidom nastala poetična drama Pogovori v hiši Karlstein, sta ta intimna tematika in slog manj neposredna ter bolj podobna molitvam in zarotitvenim obrazcem.

Ta sprememba napoveduje avtoričin romaneskni prvenec Filio ni doma, večperspektivno modernistično pripoved o slikarki Filio v razmerju do moškega in do totalitarne oblasti. Zgodbi o Filio sledi dnevnik njene babice Helene Brass, tej pa motiv ljubezni med Filio in mladostnim prijateljem Urijem; vse tri perspektive združuje izviren poetični slog. Tudi roman Ptičja hiša, avtoričino zadnje, najobsežnejše in najodmevnejše pripovedno delo, zaznamuje tematika položaja ženske v odnosu do moškega in do totalitarne oblasti, pri čemer se poetični slog umika realističnemu in prihaja v ospredje le ob motivih, ki brutalnost vsakdana povezujejo s tematiko ritualnega zla ali osebnega intimnega upora.

Na roman Ptičja hiša se navezujeta v istem obdobju izdani črtici Šira in Noč v Ljubljani. Prva obravnava iz romana znano problematiko individualne svobode, druga pa pripoveduje o noči, ko naj bi James Joyce na poti v Trst prevaral nosečo ženo s Heleno Brass, likom iz obeh romanov. Teme obeh romanov obravnava tudi posmrtno izdani scenarij za televizijsko igro Rozalija.

Pisateljica je delovala v Lutkovnem gledališču Ljubljana in v Koreodrami. Kot avtorica besedila je znana predvsem po mladostni poetični drami Pogovori v hiši Karlstein (1984) in veliko poznejši lutkovni monodrami Gremo k babici – Osama (1995), kot igralka pa po vlogah v Doktorju Faustu Milana Klemenčiča (1982), Jajcu Zlatka Krilića (1985), Agati Schwarzkobler Petra Božiča (1986), Aristofanovi Lizistrati(1987), De profundis (1988) in Dogodku v mestu Gogi (1995) Slavka Gruma ter v igrah A (1980) in Za vrati zajec (1989) Franeta Puntarja idr. Najpogosteje je sodelovala z režiserjem Damirjem Zlatarjem Freyem. Imela je tudi manjše filmske vloge, mdr. v Prestopu Matije Milčinskega (1980), Ovnih in mamutih (1985) Filipa Robarja Dorina ter v filmih Nasmehi(1987), Veter v mreži (1989) in Ko zaprem oči Francija Slaka (1993).

Za osrednji del njenega večstranskega opusa veljata predvsem oba romana, ki ju stroka uvršča v sam vrh slovenske pripovedne proze. Odlomki iz romanov in poezije so kmalu po izidu začeli izhajati v srbohrvaških, angleških, nemških, francoskih in litovskih prevodih. 2002 je v sinagogi v Mariboru potekal mednarodni simpozij o avtorici, 2005 pa je bila v SNG Maribor uprizorjena dramatizacija njenega romana Filio ni doma.

1987 je na Borštnikovem srečanju prejela posebno diplomo strokovne žirije za igro v predstavi Agata Schwarzkobler, 1996 je prejela nagrado kresnik za roman Ptičja hiša.

Dela

Žabon, Maribor, 1979 (pesniška zbirka).
Pogovori v hiši Karlstein, Damir Zlatar Frey, Lutkovno gledališče Ljubljana, 29. 3. 1984 (poetična drama, podpisana kot Ana Bojetn).
Peter Božič, Ivan Tavčar, Agata Schwarzkobler, Damir Zlatar Frey, Koreodrama, 25. 10. 1986 (gledališka vloga).
Besede iz hiše Karlstein, Maribor, 1988 (pesniška zbirka).
Filio ni doma, Celovec - Salzburg, 1990 (roman).
Noč v Ljubljani, Noč v Ljubljani, Ljubljana, 1994 (črtica).
Šira, Primorski dnevnik, 17. 8. 1994 in 18. 8. 1994 (črtica).
Ptičja hiša, Celovec - Salzburg, 1995 (roman).
Gremo k babici, režiser Alen Jelen, Lutkovno gledališče Ljubljana, 7. 4. 1995 (lutkovna monodrama).
Osama, 1995 (monodrama, kserograf hrani Slovenski gledališki inštitut, premiera 2002, ŠKUC).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Osebni arhiv avtorja.
ES.
Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 2000.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Marjan Dolgan, Jerneja Fridl, Manca Volk: Literarni atlas Ljubljane, Ljubljana, 2014.
Alojzija Zupan Sosič: Na literarnem otoku Berte Bojetu, Jezik in slovstvo, 43, 1997/98, št. 7–8, 315–330.
Helga Glušič: Berta Bojetu - Boeta, Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja, Ljubljana, 2002, 264–268.
Berta Bojetu Boeta : prvi mednarodni simpozij : zbornik predavanj, Celovec, 2005.
Nataša Jakše: Literarni portret Berte Bojetu - Boeta, Ljubljana, 2008 (diplomska naloga).
Po stopinjah lesene Talije : Lutkovno gledališče Ljubljana : 60 let, Ljubljana, 2008.
Klemen Jelinčič Boeta: Biografija po letnicah, Berta Bojetu Boeta: Rozalija, Ljubljana, 2016, 141–146.
Habjan, Jernej: Bojetu Boeta, Berta (1946–1997). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018820/#novi-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv.: Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine