Novi Slovenski biografski leksikon

BOBINAC, Franjo (rojstno ime Franc Bobinac), gospodarstvenik, športni funkcionar (r. 16. 10. 1958, Celje). Oče Franci Bobinac, finomehanik, mati Zlata Bobinac, tajnica. Žena Polona Bobinac, izvršna direktorica prodaje v Gorenju.

Maturiral je 1977 na I. gimnaziji v Celju. V mladosti je bil dejaven kot popevkar. 1973 in 1978 je posnel mali plošči, 1977 je na festivalu Slovenska popevka osvojil drugo nagrado za izvedbo pesmi Poet, 1978 pa drugo nagrado za pesem Bisere imaš v očeh. 1977–82 je študiral mednarodne ekonomske odnose na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Magisterij poslovnih ved (MBA) je 1997 opravil na École Supérieure de Commerce v Parizu, kjer je študiral strateško upravljanje, mednarodno poslovanje, multikulturni menedžment in znotrajevropski menedžment.

Po odsluženem vojaškem roku (1982–83) se je zaposlil v podjetju Emo Celje kot vodja izvoznega oddelka. Odgovoren je bil za ogrevalne proizvode in storitve ter za zastopstvo ene vodilnih evropskih znamk za industrijsko ogrevanje Weishaupt. Storitve in izdelke podjetja je uvajal na trge nekdanje Jugoslavije. 1986 je postal pomočnik direktorja izvoza v velenjskem Gorenju. Odgovoren je bil za izvoz gospodinjskih aparatov, odpiranje novih trgov in podporo poslovnim enotam pri prodaji. 1990–93 je bil direktor izvoza Gorenja, odgovoren za izvozne dejavnosti na ravni skupine. V obdobju razpada SFRJ in jugoslovanskega trga je uspel znatno povečati izvoz, ob tem pa se je posvečal razvoju novih trgov.

1993–98 je bil generalni direktor družbe Gorenje Sidex France s sedežem v Parizu, kjer je bil odgovoren za komercialo v Franciji, Belgiji, Španiji in na Portugalskem. 1998–2003 je bil član uprave Gorenja, 2003 je postal njen predsednik. 2007–11 je bil ob vodenju Gorenja kot skupine odgovoren tudi za divizijo Ekologija, energetika in storitve (skupina Gorenje je organizirana po divizijah).

Bil je član več nadzornih svetov, mdr. Nove kreditne banke Maribor (2001–05), Telekoma Slovenije (2003–05), podjetja Eti Elektroelement Izlake (1999–2011) in IEDC – Poslovne šole Bled (od 2000). 2003 ga je vlada RS imenovala v svet Slovenske filharmonije. 2005–09 je bil predsednik Združenja Manager, sicer je član vodstva Združenja Manager in član predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije (od 2011). Od 2010 je član upravnega odbora Instituta »Jožef Stefan«, od 2013 pa upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Dejaven je tudi kot športni funkcionar. 2009–10 je bil predsednik Rokometnega kluba Velenje, 2008 pa je postal predsednik Rokometne zveze Slovenije.

Ključen je Bobinčev prispevek k razvoju gospodarstva, zlasti Gorenja. V obdobju, ko je bil direktor izvoznega sektorja Gorenja, je podjetje uspelo nadoknaditi izgube, ki so nastale z razpadom jugoslovanskega trga. To usmeritev je nadaljeval kot direktor francoske hčerinske družbe Gorenje Sidex France, ko je uspel občutno povečati prisotnost blagovnih znamk Gorenja v Franciji, hkrati pa se je v obdobju vodenja francoske podružnice prodaja povečala za 65 odstotkov. Podružnica Gorenje Sidex France je bistveno povečala tržne deleže Gorenja tudi v Belgiji, Španiji in na Portugalskem.

Kot član uprave Gorenja, zadolžen za prodajo in marketing, je v obdobju 1998–2003 s sodelavci prodajo skupine Gorenje povečal za 93 odstotkov. Hkrati je spodbujal prehod izdelkov Gorenja v višji cenovni razred, kar je omogočila uvedba oblikovalskih linij proizvodov (sodelovanje s podjetji oziroma oblikovalci Pininfarina, Swarovski, Karim, Ora-ïto).

Kot predsednik uprave Gorenja je s sodelavci dosegel rast tržnega deleža in prehod Gorenjevih izdelkov v višji cenovni razred. Gorenje je razmeroma hitro obvladalo učinke finančne krize 2008 in v drugi polovici 2009 že poslovalo z dobičkom. Vodstvo podjetja je sicer zniževalo število zaposlenih v Gorenju, a je to storilo pretežno z mehkimi metodami, upoštevajoč načela socialne kohezije. Gorenje je v mandatu Bobinčevega vodenja odprlo nove proizvodne obrate v Srbiji (Valjevo in Stara Pazova) ter prevzelo več podjetij v zahodni in srednji Evropi (nizozemski Atag, češko Mora Moravia, švedski Asko). Kot predsednik uprave Gorenja je Bobinac stremel k temu, da se podjetje dokončno uveljavi kot mednarodna korporacija s sedežem v Velenju. Pri vodenju skupine Gorenje je uveljavljal načela multikulturnega menedžmenta, ki izhaja iz priznavanja in spoštovanja razlik med posamezniki ter iskanja sinergij znotraj različnosti.

Največji uspeh v času njegovega vodenja Rokometne zveze Slovenije je tretje mesto moške rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Franciji 2017. 2009 je prejel nagrado Red viteza nacionalnega reda za zasluge Republike Francije. 2008 je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke. 2006 in 2008 je bil v anketi družbe Kline in Partner izbran za najuglednejšega slovenskega direktorja.

Viri in literatura

  • Prototip nove generacije, Manager, 3, 2004, 16–20.
  • Zgodbe o uspehu : kako je 63 Slovencev postalo uspešnih, Tržič, 2007.
  • Američani vedo, da je hladilnik pomemben tudi za lepljenje sporočil : Franjo Bobinac, direktor Gorenja, Delo (Sobotna priloga), 9. 12. 2006.
  • Najprej demokrat, potem avtokrat : Franjo Bobinac, novi predsednik uprave Gorenja, Delo (Sobotna priloga), 19. 7. 2003.
Žerdin, Ali: Bobinac, Franjo (1958–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018690/#novi-slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine