Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno šolo (1975–82) in športno gimnazijo (1982–88) je obiskovala v Jeni. Tam je 1988–90 študirala nemščino in angleščino, vendar je študij prekinila. Od 1998 je študirala prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL), kjer je 2002 diplomirala. Zaposlila se je v hotelu Mons v Ljubljani kot organizatorka prireditev (2005–07), 2007–11 je bila kot prevajalka zaposlena v svojem podjetju Voxplus, d. o. o. 2011–14 je bila zaposlena na sedežu stranke Pozitivna Slovenija kot strokovna sodelavka. 2011 je kandidirala na državnozborskih volitvah, vendar ni bila izvoljena. Od 2014 vodi lastno podjetje za poslovno svetovanje, z Atletsko zvezo Slovenije (AZS) sodeluje kot strokovna sodelavka za prodajo in vodenje projektov.

Atletiko je začela trenirati 1978, od 1984 izključno skok v višino pod vodstvom trenerja Ericha Drechslerja. Do 1990 je nastopala v skoku v višino za Nemško demokratično republiko. Prvi večji uspeh je dosegla istega leta na dvoranskem evropskem prvenstvu (EP) v Glasgowu (Škotska) z dekliškim priimkom Vörös; osvojila je srebrno kolajno s preskočenimi 194 cm. Po poroki s slovenskim atletom Borutom Bilaćem (1991) je začela nastopati za Slovenijo. V Atletskem klubu IBL Olimpija (do 1995) je bil njen trener Srdjan Djordjević od 1997 pa je bil njen trener Borut Bilać. Bila je še članica ŽAK Ljubljana (1996–97), 1998–99 pa je tekmovala za novogoriški klub Gorica.

1992 je prvič nastopila za Slovenijo na dvoranskem EP v Genovi in osvojila četrto mesto z rezultatom 194 cm. Istega leta je na OI v Barceloni zasedla petnajsto mesto s preskočenimi 183 cm. 1993 je na svetovnem prvenstvu (SP) v Stuttgartu (Nemčija) zasedla enajsto mesto s 188 cm, istega leta je na sredozemskih igrah v Narbonnu (Francija) osvojila zlato kolajno s 192 cm.

1994 je dosegla svoj največji uspeh, ko je dvakrat preskočila magično mejo dveh metrov. Na veliki nagradi v Monte Carlu je skočila osebni in državni rekord 198 cm, nato pa na EP na Finskem z višino 200 cm postala evropska prvakinja. To je bilo prvo zlato odličje z največjih atletskih tekmovanj za Slovenijo. Istega leta je na medcelinskem prvenstvu v Londonu nastopila v reprezentanci Evrope in zmagala s 191 cm. 1994 je zmagala še na tekmah za veliko nagrado v Parizu, Linzu in Tokiu.

1995 je bila druga na dvoranskem SP v Barceloni (Španija) s preskočenimi 199 cm. Istega leta se je resneje poškodovala in je v olimpijskem letu (1996) tekmovala manj uspešno. Na OI v Atlanti je s 193 cm kljub temu zasedla deveto mesto.

1997 je na dvoranskem SP v Parizu (Francija) s 193 cm zasedla dvanajsto mesto, zmagala na tekmovanju za Ricoh Tour – v nizu dvoranskih mitingov za veliko nagrado in osvojila bronasto kolajno na sredozemskih igrah v Bariju (Italija) s preskočenimi 191 cm; na SP v Atenah je s 193 cm zasedla sedmo mesto, kar je njena najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih.

1999 je z zmago na tekmovanju I. evropske lige Bruno Zauli z rezultatom 195 cm zaključila kariero. Za slovensko reprezentanco je v obdobju 1992–99 nastopila dvajsetkrat, pri čemer je desetkrat popravila slovenski rekord v skoku v višino (192–200 cm) in trikrat osvojila naslov državne prvakinje (1992–93, 1997).

1994 je prejela več priznanj: bila je slovenska športnica leta, prejela je Bloudkovo nagrado in bila najboljša atletinja Atletske zveze Slovenije. Po izboru ameriške revije za atletiko Track&Field je bila najboljša skakalka v višino na svetu 1994, kar je nasploh najvišja uvrstitev slovenskih atletov na svetovnih lestvicah.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • Pogovor avtorice z Britto Bilać.
  • Osebni arhiv Britte Bilać.
  • Osebni arhiv avtorice.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Rajko Šugman, Marko Rožman: Sto slovenskih športnikov, Ljubljana, 2004.
  • 85 let slovenske atletike : 1920–2005, Ljubljana, 2006.
  • Wikipedija angleška, april 2015.
Milinković, Jasna: Bilać, Britta (1968–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018440/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine