Novi Slovenski biografski leksikon

O Biertijevem življenju ne vemo veliko. Rodil se je v Huminu, kjer je bilo več dekoraterskih slikarskih delavnic, specializiranih za krašenje cerkva. Obiskoval je tamkajšnjo šolo likovne umetnosti, ki se je 1884 preimenovala v Šolo za industrijsko oblikovanje. V slovenski prostor ga je pripeljal furlanski slikar Francesco Fantoni. Nekaj časa je delal pri Francescu Barazzutiju, furlanskem slikarju v Gradcu, nato ga je kot pomočnika za ornamentiko angažiral slikar Jakob Brollo; večkrat je sodeloval tudi z njegovim sinom Antonom. Eno prvih Biertijevih del na Slovenskem je bila poslikava v župnijski cerkvi sv. Trojice v Slovenskih goricah 1883, kjer je pomagal Brollu. Na začetku 20. stoletja je začel delati samostojno, poklicali pa so ga tudi na Dunaj, kjer je slikal v dveh cerkvah (Antoniuskirche, Lazaristenpfarrkirche; neohranjeno). Zadnje Biertijevo delo na slovenskih tleh je nastalo tik pred prvo svetovno vojno (Uniše, podružnična cerkev sv. Ožbolta).

Ohranjenih je nekaj njegovih osnutkov za dekoracijo cerkva, dopolnjenih z zapiski o krajih in času izvedbe del. Dekorativne motive in podobe je prerisoval iz knjig modelov in iz repertorijev različnih zgodovinskih slogov.

Pri štajerskih župnijskih upraviteljih zelo priljubljeni Bierti je krasil notranjščine srednjeveških, baročnih in historičnih cerkva, poslikal pa je tudi pet velikih novih župnijskih cerkva: v Preboldu, Žalcu in Brestanici so bile zgrajene po načrtu graškega arhitekta Hansa Pascherja, v Vojniku po načrtu dunajskega arhitekta Richarda Jordana in na Teharju po načrtu Adolfa Wagnerja, ki je dal slikarju tudi neposredna navodila za poslikavo.

Dela

Stenske poslikave

  • Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, ž. c., 1883–84 (z bratom Egidijem in Jakobom Brollom).
  • Ponikva, ž. c. sv. Martina, 1890 (z Jakobom Brollom in Jonasom Paschinijem).
  • Vitanje, p. c. Matere Božje, 1893 (z Jakobom Brollom).
  • Sv. Tomaž, ž. c., 1894 (z Jakobom Brollom).
  • Gorišnica, ž. c. sv. Marjete, 1896 (z Jakobom in Antonom Brollom).
  • Prebold, ž. c. sv. Pavla, 1898 (z Jakobom Brollom).
  • Vojnik, ž. c. sv. Jerneja, 1899 (z Antonom Brollom).
  • Tabor, ž. c. sv. Jurija, 1900 (z Jakobom Brollom).
  • Špitalič, ž. c. Marijinega obiskovanja, 1903.
  • Destrnik, ž. c. sv. Urbana, 1905.
  • Šmarjeta pri Rimskih Toplicah, ž. c., 1905.
  • Teharje, ž. c. sv. Martina, 1907.
  • Žalec, ž. c. sv. Miklavža, 1909.
  • Sevnica, ž. c. sv. Miklavža, 1909.
  • Brestanica, ž. c. Lurške Matere Božje, 1911 (s Petrom Markovičem).
  • Šempeter v Savinjski dolini, ž. c., 1913.
  • Drožanje, p. c. sv. Roka, 1913.
  • Uniše, p. c. sv. Ožbolta, 1914 (s Francescom Genizattijem, Aldom Savonittijem in Antonom Brollom).

Oltarne slike

  • Sv. Ema, ž. c., Sv. Družina, 1903.
  • Nezbiše, p. c. sv. Katarine, Sv. Katarina, 1908.
  • Čakovec, ž. c. sv. Nikolaja, sliki v kapelah.

Viri in literatura

  • Allgemeines Künstlerlexikon, X, München-Leipzig, 1995.
  • Avguštin Stegenšek: Konjiška dekanija, Maribor, 1909.
  • Avguštin Stegenšek: Nove župnijske cerkve, Ljubitelj krščanske umetnosti, 1, 1914, passim.
  • Marijan Marolt: Dekanija Celje, Maribor, 1931.
  • Lodovico Zanini: Friuli migrante, Udine, ²1964.
  • Andreja Žigon: Jakob Brollo : dekorativno cerkveno slikarstvo v drugi polovici 19. stoletja na slovenskem podeželju, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 11–12, 1976, 123–204.
  • Andreja Žigon: Cerkveno stensko slikarstvo poznega XIX. stoletja na Slovenskem, Celje, 1982, passim.
  • Ivan Stopar: Likovno snovanje v 19. stoletju, Umetnost na Slovenskem : od prazgodovine do danes, Ljubljana, 1998, 210.
  • Franca Merluzzi: Furlanski slikarji v avstro-ogrskem cesarstvu : oporne točke za raziskavo v Sloveniji, Dobrodošli v Furlaniji, Ljubljana, 2003, 325–344.
Kermavnar, Simona: Bierti, Osvaldo (1859–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018410/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. april 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine