Novi Slovenski biografski leksikon

Od otroštva naprej je živel v Stražišču pri Kranju. Na Gimnaziji Kranj je maturiral 1961, študiral pa je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je diplomiral 1967 in se istega leta kot Iskrin štipendist zaposlil v razvojnem oddelku tovarne števcev Iskra Elektromehanika, kjer je 1974 postal vodja tehnične kontrole izdelkov. 1980–84 je bil namestnik direktorja Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine v Beogradu. 1984 je postal direktor komercialnega sektorja Iskre Kibernetike. 1989 je postal direktor TOZD-a Števci, po razpadu SOZD-a Iskra pa je postal generalni direktor Iskra Števci, d. o. o., pozneje preoblikovane v Istra Števci, d. d., in Iskraemeco, d. d.; Družbo Iskraemeco je vodil do smrti.

Bil je član več nadzorniških svetov, med drugim družb Eti Elektroelement (1995), Lip Bled, d. d. (1997), Živila Naklo (1999), Domel, d. d., (2002), Agencije za privatizacijo (1997) ter upravnega odbora GZS (2003). Med 1994 in 2004 je bil član občinskega sveta mestne občine Kranj, izvoljen na listi Socialdemokratske stranke Slovenije.

Kot razvojni inženir se je v Iskri Elektromehaniki ukvarjal z uvajanjem novih izvedb indukcijskih števcev v proizvodnjo. Vsa leta poklicne kariere je posebno pozornost namenjal tehnološkemu razvoju. Po 1989, ko je prevzel vodenje Iskrinih Števcev, je družbo preoblikoval v ambiciozno multinacionalko, prisotno na petih kontinentih in na trgih več kot sto držav. Družba Iskra Števci se je izločila iz nekdanjega sistema Iskra in je v devetdesetih letih 20. stoletja, po lastninjenju, izvedenem po modelu notranjega lastništva, na trgih delovala samostojno. Kot direktor Iskraemeca je vztrajal pri ambiciji, da mora družba pri proizvodnji naprav za merjenje in upravljanje električne energije soditi med tri najboljše v Evropi in med pet najboljših na svetu. Krovna družba Iskraemeco je imela 2004 pod njegovim vodstvom hčerinske družbe v osemnajstih državah.

1995 je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, 2005 je bil posthumno imenovan za častnega občana mestne občine Kranj.

Viri in literatura

  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Nikolaj Bevk: Pravi cilji so merljivi ne pa pridevniški, Delo, 21. 7. 1998.
  • Marija Volčjak: Niko Bevk – voditelj, Gorenjski glas, 2. 4. 2004.
  • Miran Šubic: Kranjski praznik z velikimi obeti, Dnevnik, 2. 12. 2005 (ob imenovanju za častega občana Kranja).
  • Suzana P. Kovačič: Bevk in Pogačnik častna občana, Gorenjski glas, 6. 12. 2005.
  • Spletni biografski leksikon znanih Gorenjk in Gorenjcev , (oktober 2014).
Žerdin, Ali: Bevk, Nikolaj (1942–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018300/#novi-slovenski-biografski-leksikon (27. marec 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine