Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani ter se že takrat navduševal nad gledališčem in filmom. 1941–43 je bil aktivist NOB. Po vojni je na povabilo Boža Podkrajška, ustanovitelja ljubljanskega Veselega teatra, tam kot amater začel sodelovati s poklicnimi igralci. 1947 se je zaposlil pri Triglav filmu, najprej kot vodja avtomobilskega parka, potem kot statist in igralec ter nazadnje kot asistent režije, režiser, scenarist in montažer.

1955 je bil med soustanovitelji produkcijske hiše Viba film, istega leta je posnel svoj prvi kratki igrani film Mladini šport in telovadbo. Kasneje je snemal predvsem dokumentarne filme, 1960 pa je začel snemati kratke igrane filme s satirično obravnavo slehernika, postavljenega v okoliščine, ki jim ni kos. Ključni sestavini njegovega filmskega izraza sta bila stiska in posmeh ter nemoč in zdrava volja do preživetja. S svojimi filmi je prikazoval anomalije v družbi, najizraziteje v Občanu Urbanu (1963), v katerem je tudi zaigral tipičnega urbanega zanesenjaka. V ta nabor lahko uvrstimo še filme Dediščina bratov Lumier (1962), Soseda (1964), Kup sena (1966), Angel varuh (1966), Poslednji pešec (1970), Čas je zlato (1972), Življenje po vzorcu (1973) in Ženski akt (1982). Njegov edini celovečerni film To so gadi (1977) je med najbolj gledanimi slovenskimi filmi doslej. Režiral je več kot šestdeset kratkih filmov, za katere je pisal scenarije, bil montažer in igralec, vseskozi kot svobodni filmski umetnik.

Za svoje delo je prejel več nagrad, mdr. nagrado Prešenovega sklada (1965), diplome na Dunajskem filmskem festivalu (1964, 1965, 1967), festivalu kratkega in dokumentarnega filma v Leipzigu (1965), filmskem festivalu v Manhnheimu (1964, 1973), festivalu kratkometražnih filmov v Krakovu (1974), festivalu dokumentarnega filma v Bilbau (1974), festivalu filmov za otroke v Teheranu (1969, podelila iranska kraljica Farah Diba) in srebrno plaketo Metoda Badjure (1973).

Dela

  • Mladini šport in telovadbo, Viba film, 1955.
  • Izkopana bojna sekira, 1961.
  • Dediščina bratov Lumier, Viba film, 1962.
  • Občan Urban, Viba film, 1963.
  • Soseda, Viba film, 1964.
  • Kup sena, Viba film, 1966.
  • Angel varuh, Viba film, 1966.
  • Poslednji pešec, Viba film, 1970.
  • Čas je zlato, Viba film, 1972.
  • Življenje po vzorcu, Viba film, 1973.
  • To so gadi, Viba film, 1977.
  • Ženski akt, Viba film, 1982.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ARS, Bevc Jože, 1964–1977.
  • Slovenska kinoteka, Spremno gradivo k filmskemu programu ob spominskem večeru, posvečenem filmskemu ustvarjalcu Jožetu Bevcu, v Ljubljani, 20. 11. 1987.
  • Janez Govc: Filmar Jože Bevc, Stop, 9.–15. 11. 1968.
  • Ivo Štrakl: Občan Urban na zaslišanju, Stop, 25. 4.–8. 5. 1970.
  • France Kosmač: Jože Bevc, Naši razgledi, 8. 6. 1973.
  • Miran Sattler: Jože Bevc – znanec iz sosednje ulice, Nedeljski dnevnik, 2. 2. 1975.
  • Manja Anderle: Dan brez smeha je zgubljen, Dnevnik, 13. 7. 1977.
  • D. Kladnik: Zatemnjena zvezda, Nedeljski dnevnik, 5. 2. 1978.
  • Manja Anderle: To je gad!, Dnevnik, 18. 2. 1978.
  • Milan Ljubić: Jože Bevc (1925–1987), Dnevnik, 29. 9. 1987.
  • Stanka Godnič: Jože Bevc, Delo, 30. 9. 1987.
Meden, Ahac: Bevc, Jože (1925–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018270/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine