Novi Slovenski biografski leksikon

BERTONCELJ, Dinko (Dominik Bertoncelj, Domingo Bertoncelj), alpinist (r. 31. 7. 1928, Jesenice). Oče Franc, delavec, mati Antonija, r. Smolej.

Po koncu druge svetovne vojne je pobegnil v Avstrijo. Do 1948 je živel v taborišču blizu Lienza ter v Špitalu ob Dravi, nato je emigriral v Argentino, tam od 1948 živi v Bariločah (San Carlos de Bariloche) na severu Patagonije. Bil je alpski smučar (tudi član argentinske smučarske reprezentance), smučarski tekač in plezalec, 1952–60 med najuspešnejšimi argentinskimi plezalci.

Opravil je številne prvenstvene vzpone v pogorju Catedral v bariloških gorah, prvega na Campanile Esloveno (Slovenski zvonik) – ta vzpon je tedaj pomenil najtežjo opravljeno plezalno turo v bariloški pokrajini –, prvi pristop na Torre Tuma in prvi pristop na Cerro San Valentin (4.058 m), najvišji vrh Patagonije (vse 1952). 1954 je bil kot prvi Slovenec v Himalaji član prve argentinske odprave v Himalajo na osemtisočak Daulagiri; dosegel je višino 7.600 m, kar je bil takrat slovenski višinski rekord. Vrhunski plezalski dosežki so mu kmalu zagotovili argentinsko državljanstvo. 1956–59 je bil zaposlen v argentinski raziskovalni bazi na Antarktiki. Vodil in organiziral je prvo argentinsko smučarsko šolo C. A. S. (Club Argentino de Ski), združeno s C. U. B. A. (Club Universitario de Buenos Aires). Šola je delovala v smučarskem centru Cerro Catedral pri Bariločah (San Carlos de Bariloche). Petindvajset let je prirejal državne tečaje za smučarske učitelje in trenerje v Argentini. S tamkajšnjo vojsko je sodeloval pri ustanavljanju vojaške gorniške šole v vlogi svetovalca. Sodeloval je tudi pri pripravi pravilnika za smučarsko šolo.

Je prejemnik zlatega kondorja, najvišjega vojaškega odličja argentinske vojske (1995) in listine častnega člana združenja ZVGS – Zveze vojaških gornikov Slovenije (2008). Po Dinku Bertonclju se imenuje Torecilla (oz. Cerro) Dinko, vrh v bližini gore Cerro Capile, nedaleč od Catedrala, ki ga je 1990 prvenstveno preplezal v družbi še štirih Slovencev, skupaj z obema sinovoma.

Dela

Dhaulagiri : Slovenec v argentinski odpravi na Himalajo, Buenos Aires, 1956 (soavtor Vojko Arko).

Viri in literatura

NŠAL, rojstne matice.
ES.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Matija Tuma: Torre Tuma, Planinski vestnik, 1990, št. 4, 149–151.
Vojko Arko: Saga slovenske patagonske šume, Planinski vestnik, 1991, št. 2, 49–54.
Dinko Bertoncelj: V Kraljestvu kondorjev in neviht, Buenos Aires - Celje, 2001, 24–25.
Mateja Pate: Po sledeh slovenskih andinistov, Planinski vestnik, 2008, št. 5, 70–74.
Peter Mikša, Kornelija Ajlec: Slovensko planinstvo = Slovene mountaineering, Ljubljana, 2011.
Peter Mikša, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma, Ljubljana, 2013.
Mikša, Peter: Bertoncelj, Dinko (1928–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018150/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. april 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine