Novi Slovenski biografski leksikon

Podatki o njegovem življenju so skopi. Madžarsko in latinsko osnovno šolo je najverjetneje obiskoval v Čobinu (Nemescsó), nato pa je izobraževanje nadaljeval na evangeličanskem liceju v Šopronu (danes Berzsenyi Dániel Evangélikus (Líceum) Gimnázium, Szakközépiskola és Kollégium Sopron / Evangelisches Dániel Berzsenyi (Lyzeum) Gymnasium, Internat und Evangelische Fachmittelschule Sopron) in ga zaključil 1778 ali 1779. Na univerzo v Wittenbergu (danes Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg) se je vpisal 1779. Morda zaradi pomanjkanja duhovnikov v novoustanovljenih evangeličanskih cerkvenih občinah je po treh letih študij zaključil in sprejel službo duhovnika v Puconcih. 1784 je postal prvi redni duhovnik v novoustanovljeni cerkveni občini Puconci. Konec 1887 je bil premeščen v Nemespátró v bližini Šurda (Surd). Tam se je poročil z Rozino Gyenes, ki je 1791 umrla pri porodu. Naslednje leto je bil premeščen na Hodoš, kjer je opravljal duhovniško službo (1792–1803). Kasnejših podatkov o njegovem delovanju ni. Mogoče je, da ni bil več nameščen za duhovnika, kajti tako v Puconcih kot na Hodošu je prišel v spor z verniki.

Kot dijak šopronskega evangeličanskega liceja je Berke v duhu takratne šolske poetike sestavil godovno pesem v čast prekmurskemu rojaku in 1758–85 rektorju liceja Adamu Farkašu. Pesem ima naslov Ode Saphica honori ac venerationi Adami Farkas solemnia suis nominis celebrantis in je bila natisnjena 1777. Farkaš je bil med slušatelji zelo priljubljen in Berkejeva »sapfična oda« je ena od štirih natisnjenih slavilnih pesmi, ki so mu jih namenili dijaki. V kontekstu tujejezičnih (latinskih in madžarskih) pesmi, ki so jih prekmurski avtorji pisali v 18. in na začetku 19. stoletja, gre Berkejevi latinski verzifikaciji časovno prvenstvo v sklopu slavilnih pesmi, ki so jih avtorji (npr. Simon Čergič, Mikloš Küzmič, Mihael Barla, Jožef Košič) posvečali mecenom, dobrotnikom, predpostavljenim in prijateljem.

Kot zapisovalec prekmurskih evangeličanskih pesmi je Berke naveden v pesmarici Szlovenszke / Dühovne / Peszmi piszane / po / Berke Balazs / vu / Nemes Csob[i]. Naslov je zapisan na prvem listu in sledi nadpisu »In nomine Domini Jesu«. Pesmarica ima dva dela. Prvi del vsebuje 151 pesmi, ki so bile zapisane 1768–69. Drugi del z naslovom »De Sacra Domini Cöena« vsebuje 34 kasneje zapisanih mrliških pesmi. Prvi del ni enoten in združuje začetni razdelek, temu pa sledi sedemindevetdeset zvečine božičnih, velikonočnih in binkoštnih pesmi. Drugi razdelek vsebuje štiriinpetdeset pesmi, vsebinsko vezanih na postni čas. Pesmi prvega dela pesmarice po pisavi sodeč ni zapisal isti zapisovalec. Berke je zapisal večino pesmi v drugem razdelku; kateri bi utegnili biti še drugi njegovi zapisi v pesmarici, pa bi z gotovostjo lahko pokazala šele paleografska analiza. Primerjalna preučevanja Vilka Novaka, ki je pesmi v Berkejevi pesmarici vzporejal s pesmimi v Martjanski pesmarici I (16./17. stoletje) in Bakoševem Nouvem graduvalu (1789) ter v Sijartovih Mrtvecsnih peszmih (1796), kažejo, da so bile Berkejeve Szlovenszke dühovne peszmi vezni člen med rokopisno in tiskano tradicijo prekmurske evangeličanske pesmi.

Dela

  • Ode Saphica honori ac venerationi Adami Farkas solemnia suis nominis celebrantis : Sopronii 1777 in fol. plag ., Catalogus bibliothecae Hungaricae nationalis Széchényianae. Tomi I. Scriptores hungaros et rerum hungaricum typis editos complectentis. Suplement 1. A.–Z., Bratislava, 1803, 62.
  • Szlovenszke Dühovne Peszmi piszane po Berke Balazs vu Nemes Csob[i], 1768–69 (hrani rokopisni oddelek NUK, kot avtor naveden Gabrijel Berke).

Viri in literatura

  • Evangeličanski deželni arhiv Budimpešta, Visitatio Ecclesia Hodosiensis habita 1798 20. July hora 10. Ante mer. in Templo.
  • Görgy Hrabowszky: A dunántúli evangy. aug. conf. superintendentia prédikátorai, Veszprém, 1803, 94–95.
  • József Szinnyei: Magyar írók élete és munkái I (Aachs-Bzenszki), Budimpešta, 1891.
  • Sándor Mesterházy: A Nemes-pátrói ágostai hitvallású evangelikus keresztyén egyházközség története, Csurgó, 1903.
  • Elemér Mályusz: Magyar protestáns egyháztörténeti adattár XIV, Budimpešta, 1930.
  • Pisma Mihaela Bakoša Mihaelu Institorisu-Mošovskemu, Jezik in slovstvo, 15, 1969, št. 3, 87.
  • Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919, Ljubljana, 1978.
  • Franc Šebjanič: Šolnik in domoljub Adam Farkaš (1730–1786), Ljubljana, 1982.
  • Vili Kerčmar: Evangeličanska cerkev na Slovenskem, Murska Sobota, 1995.
  • Vilko Novak: Martjanska pesmarica, Ljubljana, 1997.
Just, Franci: Berke, Blaž (1754–1821). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017950/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine