Novi Slovenski biografski leksikon

V Novem mestu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo (1978–82). 1989 je diplomiral na AGRFT (smer dramaturgija) iz epistemoloških problemov Hamleta Williama Shakespearja. 1990 je v okviru študija gledališke in radijske režije na AGRFT režiral diplomsko predstavo Recht (Bertolt Brecht: Ukrep ) v Gledališču Glej. 1991 je ustanovil šolo za kritiko gledališča, ki je prerasla v Oddelek za spektakelske umetnosti Novo mesto 1917, neinstitucionalno gledališče z nepoklicnimi mladimi igralci. Po ukinitvi gledališča 1994 je sodeloval predvsem z mladimi poklicnimi igralci v različnih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih. Od 1998 je bil zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču, 2003–06 je bil njegov programski direktor. 2006 je postal direktor novomeškega gledališča, ki se je istega leta preimenovalo v Anton Podbevšek Teater. Njegove predstave so gostovale na pomembnih evropskih festivalih, mdr. European Theatre Convention festival (1999, Nica, Francija), Festival Passages (2000, Nancy, Francija), Splitsko poletje (2002, Split, Hrvaška), Sarajevska zima (2003, Sarajevo, BiH) in Teatri di Vita (2006, Bologna, Italija).

Berger je s svojim opusom dekonstrukcijsko, skozi polje teoretične psihoanalize (Jacques Lacan, Slavoj Žižek) ustvaril kompleksen hommage Bertoltu Brechtu. Gledališče pojmuje kot scensko umetnost in deluje znotraj njegovih različnih polj. Zanima ga kot tridelna struktura: absolutni teater, artistična akcija in veliki obredi, posvetitve. 1991 je v okviru Oddelka za spektakelske umetnosti s pretežno neprofesionalnimi igralci uprizarjal nenavadne spektakle v nenavadnih ambientih ter raziskoval očišča suprematizma, kubizma, dadaizma, kubofuturizma, ekpresionizma in materialistične konceptualne umetnosti. Omeniti velja njegovo akcijo Priglasje na gori Eiger, ki jo je 1993 s podpisom inscenator izvedel na odprtem prizorišču v Novem mestu.

Berger v polje spektakla uvaja novo obliko subverzivnosti, pri čemer ne skriva fascinacije nad tehniko, atomsko fiziko in športom znotraj spektakelske funkcije. Njegove umetniške akcije in inscenacije klasičnih ter sodobnih dramskih in nedramskih besedil in kontekstov izrabljajo naravne ambiente (kamnolom, mostove, štadione, mestna središča, kraške jame ipd.) kot označevalce odra.

Je prejemnik Trdinove nagrade (2006), Borštnikove nagrade za avtorski uprizoritveni diskurz Henry James: Portret neke gospe (2009) ter nagrade Mednarodnega Olimpijskega komiteja za umetniške dosežke na temo olimpizma (2014).

Dela

  • Priglasje na gori Eiger, Novo mesto, 1993.
  • Pariz – Amsterdam – Berlin – Novo mesto, 95 let Leona Štuklja, Novo mesto, 1993.
  • Triumf (50 let zmage nad fašizmom), Državna proslava, Ljubljana, 1995.
  • Duh je kost, slovesnost ob 250-letnici novomeške gimnazije, Novo mesto, 1996.
  • Kons 5 (5 let osamosvojitve Republike Slovenije), Ljubljana, 1996.
  • Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim, SMG, 1997.
  • Ave triumphator!, 100 let Leona Štuklja, Novo mesto, 1998.
  • William Shakespeare: Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.), SMG, 1999.
  • Edvardu Rusjanu v slovo, stari kamniti most v Solkanu, 1999.
  • Sigmund Freud: Die Traumdeutung, Postojnska jama, 2000.
  • Sejalec (10 let osamosvojitve Republike Slovenije), Ljubljana, 2001.
  • Umberto Eco: Ime rože, SMG, 2002.
  • Bertolt Brecht: Galileo Galilei, skupni projekt SMG in NUK, 1996, Anton Podbevšek Teater, 2006.
  • Alain Badiou: XX. stoletje, Anton Podbevšek Teater, 2007.
  • Bertolt Brecht: Me-Ti / Knjiga obratov, Anton Podbevšek Teater, 2008.
  • Henry James: Portret neke gospe, Anton Podbevšek Teater, Teatri di vita Bologna, 2009.
  • Ivan Cankar (Blaise Pascal, Etienne de la Boetie, G. W. F. Hegel, Louis Althusser): Hlapci / komentirana izdaja, Prešernovo gledališče Kranj, Anton Podbevšek Teater, 2010.
  • Bertolt Brecht: Od-Ločitev v Mukdenu / Bertolt Brecht: Dajevec. Nejevec in Ukrep, Anton Podbevšek Teater, 2011.
  • Richard Wagner: Leteči Holandec, SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjev dom, 2013.
  • Slavoj Žižek: Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu, Anton Podbevšek Teater, 2013.
  • Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone, Anton Podbevšek Teater, SNG Drama Ljubljana, 2014.

Viri in literatura

  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Umetnost je disciplina – jaz pa nisem oficir, Maska, 3, 1993, št. 4/5, 53–54 (intervju zapisala Maja Breznik).
  • Rastko Močnik: Trije zadnji problemi, Maska, 3, 1993, št 4/5, 6–7.
  • Deset etap na obodu kroga ali šest vprašanj za Matjaža Bergerja, Maska, 7, 1997, št. 1/2, 7–10 (intervju zapisala Jana Pavlič).
  • Jana Pavlič, Boris Pintar: Kastracijski stroji, gledališče in umetnost v devetdesetih, Ljubljana, 2001.
  • Tomaž Toporišič: Med zapeljevanjem in sumničavostjo : razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču druge polovice 20. stoletja, Ljubljana, 2007.
  • Hibridni prostori umetnosti, Ljubljana, 2012.
Toporišič, Tomaž: Berger, Matjaž (1964–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017930/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. maj 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine