Novi Slovenski biografski leksikon

Medicino je študiral v Ljubljani in Gradcu, kjer je promoviral 1934. V Zagrebu se je specializiral za kirurgijo (1936–40), 1941 se je zaposlil na kirurški kliniki in se istega leta vključil v NOB. Junija 1942 je bil zajet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Gonars v Italiji. Kmalu je bil izpuščen, verjetno na intervencijo dekana Medicinske fakultete Božidarja Lavriča. Oktobra istega leta je bil obsojen na štiri leta zapora zaradi sodelovanja z odporniškim gibanjem. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli je podpisal dekret, ki je Benediku za vselej prepovedal opravljanje zdravniškega poklica. Odpeljali so ga v zapore v Trento (Italija), po italijanski kapitulaciji pa se je vrnil v Ljubljano. Septembra 1944 se je pridružil partizanom in v Kočevskem Rogu prevzel vodstvo v postojanki. Nekaj časa je bil strokovni nadzornik Vzhodnega odseka postojank Slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice. V času oblikovanja slovenske partizanske sanitete je njegov prihod pomenil pomembno prelomnico. Od novembra 1944 do konca vojne je vodil kirurško ekipo XV. divizije in nato VII. korpusa.

1948 je postal docent za kirurgijo na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani. Na Švedskem, Norveškem in v Angliji je opravil specializacijo iz torakalne kirurgije (1948–49). 1951 je uvedel kirurško delo v bolnišnici za pljučno tuberkulozo v Topolšici in 1961 postal vodja pljučne kirurgije v golniški bolnišnici, ki se je iz protituberkulozne ustanove postopoma preoblikovala v pljučno bolnišnico. 1962 je bil imenovan za izrednega in 1968 za rednega profesorja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. 1964–73 je bil predstojnik Kirurške klinike Kliničnih bolnic v Ljubljani. Ko se je slednja 1973 ob vselitvi v novo stavbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana razdelila na posamezne klinike, je do upokojitve 1980 vodil njeno Kliniko za torakalno kirurgijo. S sodelavci je organiziral letne tečaje – Kirurške dneve, namenjene zdravnikom splošne medicine.

Postal je častni član fiziopnevmološke sekcije (1972) in častni član anesteziološke sekcije (1974) Slovenskega zdravniškega društva, 1980 je prejel red zaslug za narod z zlato zvezdo, častni član Slovenskega zdravniškega društva in Združenja kirurgov Jugoslavije je postal 1984.

Dela

  • Konzervativno liječenje preloma obiju kostiju podlaktice, Liječnički vjesnik (Zagreb), 60, 1938, št. 4, 156–160 (soavtor Danko Riessner).
  • Kongenitalna atrezija ezofagusa s trahealno fistulo in brez nje, Zdravniški vestnik, 26, 1957, 31–33.
  • Intralobarna sekvestracija pljuč, Zdravniški vestnik, 33, 1964, 195–198 (soavtor Vladimir Žakelj).
  • Perikardialna dermoidna cista, Zdravniški vestnik, 35, 1966, 50–52 (soavtor Ivan Cestnik).
  • Benigni tumorji in ciste pljuč, Zdravniški vestnik, 38, 1969, 356–359 (soavtorja Janez Orel, Vladislav Pegan).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ULBB.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Zora Konjajev: In memoriam prof. dr. Martin Benedik – partizanski zdravnik in kirurg, Zdravniški vestnik, 68, 1999, št. 5, 326–327.
Zupanič Slavec, Zvonka: Benedik, Martin (1910–1999). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017620/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine