Novi Slovenski biografski leksikon

Kot otrok je živel v Dolini nad Tržičem na Šuštarjevi kmetiji. Družina je imela v lasti planšarijo, na kateri je preživljal poletne mesece skupaj z materjo in staro materjo, ki sta se s planšarstvom ukvarjali vse življenje. Z gorami se je tako seznanil med pašo živine na planinah Pungrat, Tegošče, Dolga njiva in Brsnina. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, v tržiški tovarni Peko pa je kasneje opravljal službo voznika.

1968 je postal član Alpinističnega odseka Tržič, istega leta je opravil tudi prvi vzpon – po Kramarjevi smeri na Storžič. Plezalne izkušnje je nabiral v Paklenici, Dolomitih, Centralnih Alpah in Chamonixu. 1975 je s kranjskimi alpinisti osvojil pettisočak Elbrus. V obdobju 1975–95 je opravil še nekaj vzponov: na Kavkazu, v Pamirju, dvakrat je bil v Pakistanu, šestkrat v Nepalu in enkrat v Južni Ameriki. V tem času je preplezal vse tri zadnje probleme Alp (Grandes Jorasses, Eiger in Matterhorn), kar ga je uvrstilo med prve tri Jugoslovane, ki so preplezali omenjene tri vrhove. 1981 je bil prvič sprejet kot član zvezne odprave na Lhotse, ki jo je vodil Aleš Kunaver, 1985 je sledila odprava na Jalung Kang, 1987 je s kamniškimi alpinisti odšel na Lhotse Šar, naslednje leto pa na K2, na vseh omenjenih odpravah je bil visoko v gori, ni pa osvojil vrha. 1989 je pristopil na svoj prvi osemtisočak Šiša Pangmo, v okviru te odprave pa tudi na še neosvojeni sedemtisočak Nianang Ri (7.071 m). Skupno je opravil 4.440 alpinističnih vzponov daljših od sto metrov, od tega 180 prvenstvenih smeri. Več kot polovica je bila solo vzponov. Bil je izjemen poznavalec severne stene Storžiča in sten v Julijskih Alpah tako pri nas kot onkraj meje, kjer je v stenah nad Belopeškimi jezeri (Mali Koritniški Mangart, Vevnica idr.) preplezal kar šestdeset prvenstvenih smeri.

1973 je postal član Gorske reševalne službe, 1983 pa njen inštruktor. Petnajst let je bil tudi reševalec letalec, vendar je značko po tragediji 1997 na Okrešlju zaradi prizadetosti vrnil (tedaj se je na usposabljanju v Turskem žlebu nad Okrešljem v Logarski dolini smrtno ponesrečilo pet reševalcev).

V filmu Steber režiserja Matjaža Fištravca, ki govori o vzponu Jožeta Čopa in Pavle Jesih po Čopovem stebru, je upodobil divjega lovca, Trentarja Ivana Berginca, ki velja za prvega, ki je preplezal Triglavsko severno steno.

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Filip Bence: Na vrh Elbrusa, Planinski vestnik, 76, 1976, št. 9, 439–440.
  • Filip Bence: Pozimi v Belač-Zupanovi smeri, Planinski vestnik, 77, 1977, št. 12 , 760–761.
  • Andrej Štremfelj: Slovenski steber : dva bivaka v steni Šiše Pangme, Planinski vestnik, 90, 1990, št. 1, 15–17.
  • Marjan Raztresen: Uspeh na Menlungtseju, neuspeh na Anapurni, Planinski vestnik, 92, 1992, št. 12, 516–519.
  • Filip Bence: Dirka na Aconcaguo, Planinski vestnik, 94, 1994, št. 3, 101–102.
  • M. K.: Tri tisoč Bencetovih vzponov, Planinski vestnik, 95, 1995, št. 10, 439.
  • Mirko Kunšič: Pet triglavskih smeri v enem zamahu, Planinski vestnik, 97, 1997, št. 10, 421–422.
  • Najvišja gora ni Everest, ampak alpinizem, Gorenjski glas, 13. 11. 1998 (intervju zapisal Igor Kavčič).
  • Stojan Saje: Edini Dolinec, ki je stal na osemtisočaku, Gorenjski glas, 13. 7. 1999.
  • Filip Bence: Dvajset ponovitev Čopovega stebra, Planinski vestnik, 108, 2008, št. 5, 64.
  • Filip Bence: Štiri desetletja v stenah : 4440 smeri v 40 letih, Planinski vestnik, 108, 2008, št. 7, 77–79.
  • Iztok Tomazin: Filip Bence – Tačrn (22. 5. 1950–3. 4. 2009), Tržičan, 5. 5. 2009.
  • Peter Podgornik: Začetek in konec neke zgodbe, Planinski vestnik, 114, 2009, št. 8, 90–91.
  • Peter Mikša, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma, Ljubljana, 2013.
Mikša, Peter: Bence, Filip (1950–2009). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017550/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. maj 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine