Novi Slovenski biografski leksikon

Pred drugo svetovno vojno je bila aktivna članica Delavskega kulturnega društva Svoboda. Aprila 1941 se je vključila v NOB in nato v okupirani Ljubljani zbirala prispevke, sanitetni material, hrano in obleko za partizane. Delovala je tudi kot partizanska kurirka in slovela po drznosti ter iznajdljivosti. 1942 je postala članica KPJ. Bila je sekretarka OF na Viču, kjer je 1941–43 vzdrževala komunikacijo med Ljubljano in Polhograjskimi Dolomiti. Januarja 1943 so jo v Ljubljani aretirali italijanski fašisti in jo hudo mučili. Za posledicami poškodb je umrla. Ohranjeno je njeno poslovilno pismo materi. Kljub prepovedi italijanskih oblasti se je pogreba udeležilo večje število ljudi.

1953 ji je bil posthumno podeljen red narodne herojinje. Po njej se je v času Jugoslavije imenovala krajevna skupnost na Viču v Ljubljani, danes pa njeno ime nosi ulica v Ljubljani in mladinski dom na Viču.

Viri in literatura

  • ES.
  • Pavel Šinkovec: Predstavitev Mladinskega doma Malči Beličeve, Ljubljana, 1998 (diplomsko delo).
  • Tanja Petrovčič: Udeležba in promocija žensk v narodnoosvobodilnem gibanju v Sloveniji, Ljubljana, 2003 (diplomsko delo).
  • Marjana Strmčnik: Malči Belič: her heroic posture as the "glue" of anti-fascist resistance in Ljubljana, Leaders of the nation, Ljubljana, 2015, v tisku.
Božič, Kristina: Belič, Malči (1909–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017510/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine