Novi Slovenski biografski leksikon

Na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FAGG) je 1958 diplomiral na Oddelku za geodezijo. Po končanem študiju se je 1960 zaposlil na Geodetskem zavodu SR Slovenije v Ljubljani, najprej kot terenski geodet, nato pa je bil med pobudniki uveljavljanja geodezije na področju prostorskega načrtovanja. Postal je vodja strokovnega sektorja (1960–67), predsednik samoupravnega organa zavoda in 1967 direktor Geodetskega zavoda SR Slovenije, največjega in najpomembnejšega geodetskega podjetja v Sloveniji (do 1985). Pod njegovim vodstvom se je zavod uveljavil z lastno aerosnemalno službo in letali, raziskovalnim inštitutom, projektantskim oddelkom za nizke gradnje, računalniškim centrom, uspešnimi deli pri komasacijah ter deli po Evropi, Afriki in Aziji. V sedemdesetih letih 20. stoletja je sodeloval kot predsednik gradbenega odbora načrtovanega športnega letališča v okolici Ljubljane. 1977–89 je kot izredni profesor postal honorarni predavatelj za organizacijo geodetskih del na FAGG UL. V začetku osemdesetih let 20. stoletja je sodeloval v skupini za postavitev pomnika Geometričnega središča Slovenije (GEOSS) pri Vačah, ki so ga svečano otvorili 1982. V času direktorovanja Geodetskemu zavodu v Ljubljani je finančno podpiral in sodeloval pri postavitvi Slovenske geodetske zbirke na gradu Bogenšperk, ki so jo za javnost odprli 1987. 1991 se je zaposlil na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; v sklopu del, ki jih je tam opravljal, se je na osnovi izkušenj zahodnih držav v Sloveniji začela skrb za ohranjanje in razvoj podeželja. Cilj te dejavnosti je ohraniti slovensko podeželje in vas v svoji prvobitnosti, pri tem pa uvajati nove funkcije podeželja usklajeno in dolgoročno, vendar ne na račun kmetov. 1995 je postal vodja sektorja za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi. 1973 je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem.

Dela

  • Celostni razvoj podeželja in obnova vasi, CRPOV : celostni razvoj podeželja in obnova vasi, Ljubljana, 1995 (predgovor).
  • Ali je pobuda Zelenih Slovenije premišljena?, Kmečki glas, 13. 12. 1989.
  • Vloga svetovalne službe in lokalnih strokovnjakih pri razvoju podeželja : podijska razprava v okviru seminarja za kmetijske svetovalce, Pristop k razvoju podeželja : zbornik, 2, Gradivo seminarja za kmetijske svetovalce, zv. 2, 1994, 122–134.
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Seznam predavanj Univerze v Ljubljani.
  • Milan Naprudnik: Belec Teobald - Balči in Črnivec Miroslav - Miro – kolegoma in prijateljema v slovo, Geodetski vestnik, 41, 1997, št. 4, 407–410.
  • Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 1979–1989 : jubilejni zbornik ob sedemdesetletnici Univerze v Ljubljani in Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, Ljubljana, 1989.
  • Peter Svetik: Spomin zbledi, zapisano drži – geodetovo leto 1987, Geodetski vestnik, 48, 2004, št. 2, 248–253.
Petrovič, Dušan: Belec, Teobald (1930–1997). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017500/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine