Novi Slovenski biografski leksikon

Gimnazijo je obiskoval v Kranju, kjer je maturiral 1956. Na tedaj ustanovljenem Veterinarskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani je vpisal študij veterinarstva, kjer je 1962 diplomiral in se 1963 zaposlil na Veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete (BF) v Ljubljani kot asistent za področje histologije in embriologije. Do 1965 se je nato usposabljal na Zavodu za anatomijo, histologijo in embriologijo Veterinarske fakultete v Zagrebu, kjer je istega leta zagovarjal magistrsko nalogo (Histološka gradnja svinjske slezene s osvrtom na njene reakcijske osobine i plazmatske stanice) in dve leti kasneje doktoriral z delom Morfologija i distribucija plazmatskih stanica u svinje. 1968–69 se je podoktorsko izpopolnjeval na Oddelku za veterinarsko anatomijo Univerze v Liverpoolu in sicer na področju andrologije. 1970 je postal docent, 1976 izredni profesor, 1982 pa je bil izvoljen v rednega profesorja za področje histologije, embriologije in citologije.

Kot dolgoletni predstojnik Inštituta za anatomijo, histologijo in embriologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani (1980–85 in 1990–98) je odločilno prispeval k organiziranju univerzitetnega študija in znanstvenoraziskovalnega dela na inštitutu in fakulteti. Bil je predstojnik oddelka za veterinarstvo BF (1976–79), prodekan (1979–81 in 1983–85) in dekan (1981–83) BF v Ljubljani, predsednik Slovenskega anatomskega društva (1979–81), predsednik Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije (1983–87), predsednik Zveze veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije (1984–85) in predsednik Slovenske veterinarske zveze (1991–93). 1989–91 je bil prorektor Univerze v Ljubljani, zadolžen za področje raziskovalnega dela in podiplomskega študija. Po upokojitvi (2000) je pedagoško aktiven na primorski in mariborski univerzi.

Posebno pozornost je namenil pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu. Bil je vodja številnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, od katerih ima posebno mesto skupni projekt z Veterinarsko fakulteto v Liverpoolu, ki ga je finančno podprl Britanski svet (1989–94). Raziskoval je ultrastrukture različnih tkiv in organov, npr. moda pri različnih živalskih vrstah, ščitnico pri piščancu in prašiču, adenohipofizo pri psu, povezave med rianodinskim receptorskim genom in patološkimi spremembami v muskulaturi prašičev, opravil raziskave jeter podgan v različnih eksperimentalnih pogojih idr. Proučeval je tudi embrionalni razvoj in odzivnost tkiv na hormone aplicirane v perinatalnem obdobju, v zadnjem obdobju pa tudi z zgradbo kože pri sesalcih in ptičih. Vseskozi je razvijal nova področja in skrbel za uvajanje sodobnejših raziskovalnih metod. V okviru matičnega inštituta so tako nastali laboratorij za elektronsko mikroskopijo in laboratorij za molekularno biologijo in molekularno genetiko.

V njegovi obsežni bibliografiji je osem univerzitetnih učbenikov in več kot sto znanstvenih objav s področja veterinarske morfologije. Je avtor več člankov o veterinarski terminologiji, etiki in zgodovini veterinarstva. Bil je pobudnik in organizator znanstvenih sestankov, poimenovanih po Franu I. Zavrniku (1973, 1976, 1985, 1988, 1992 in 1995). S svojo mednarodno prepoznavnostjo je tlakoval podiplomsko usposabljanje v tujini več mlajšim kolegom.

Pomembno vlogo je imel pri ustanavljanju Veterinarske fakultete, ki je kot samostojna članica Ljubljanske univerze začela delovati 1990. Kot glavni in odgovorni urednik znanstvenega glasila Slovenski veterinarski zbornik / Slovenian Veterinary Research je med 1998 in 2004 poskrbel za posodobitev podobe in programa revije; z mednarodno sestavo uredniškega odbora je postala revija prepoznavna tudi v tujini. Sodeloval je pri pripravi etičnega kodeksa Slovenske veterinarske zveze in pri načrtovanju in pospešitvi razvoja zdravstvenega varstva živali s koordinacijo in izdelavo dokumentov na tem področju (mdr. je bil tudi predsednik strokovnega sveta zavoda ZOO Ljubljana).

Za raziskovalno, strokovno in organizacijsko delo je prejel več priznanj: red dela z zlatim vencem (1982), nagrado Sklada Borisa Kidriča (1987, skupaj z Azro Pogačnik), plaketo dr. Janeza Bleiweisa Slovenskega veterinarskega društva (1998), zlato plaketo Univerze v Ljubljani (1999) in naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (2001).

V gimnazijskih in študentskih letih je bil predan tudi šahu. Dosegel je naslov mojstrskega kandidata, pozneje je napisal tudi tri šahovske priročnike: Prve poteze (1978, 1979), V vrtincu mata : motivi in primeri (1993) ter Šah : igra in razvedrilo (1995) in prevedel šahovski priročnik Garetha Williamsa Osupljiva knjiga o šahu (1999).

Dela

  • Alkaline phosphatase in the cytoplasmic droplet of rabbit spermatozoa, Journal of Reproduction and Fertility (Cambridge), 22, 1970, 371–373 (soavtor Timothy David Glover).
  • Mikroskop in mikroskopiranje, Ljubljana, 1972.
  • Raziskave reprodukcije gamsa (Rupicapra rupicapra L.) III : prispevek k poznavanju histološke zgradbe gamsovega moda in nadmodka, Zbornik Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarstvo, 10, 1973, 81–93 (soavtorica Azra Pogačnik).
  • Ultrastruktura živalske celice: slikovni priročnik, Ljubljana, 1989 (soavtorica Azra Pogačnik).
  • Quantitative alterations in the liver and adrenal gland in pregnant rats induced by Pyralene 3000, Bulletin of environmental eontamination and toxicology, 54, 1995, 900–906 (soavtorji Milka Vrecl, Azra Pogačnik, Stanislav Šek).
  • Transfer of planar and non-planar chlorobiphenyls, 4,4f-DDE and hexachlorobenzene from blood to milk and to suckling infants, Chemosphere, 33, 1996, 2341–2346 (soavtorji Milka Vrecl, Azra Pogačnik, Jurij Jan).
  • Lectin binding patterns of porcine oviduct mucosa and endometrium during the oestrous cycle, Journal of Anatomy, 190, 1997, 299–307 (soavtorica Ingrid Walter).
  • Delovanje dr. Janeza Bleiweisa in njegova osebnost, Zbornik Veterinarske fakultete, suplement 8, 1998.
  • Position and histological structure of the testis in the brown hare (Lepus europaeus) during seasonal regression and reerudescence, Anatomia, Histologia, Embryologia (Chichester-Weinheim), 29, 2000, št. 2, 73–82 (soavtorja Boško Simeunovič, Malan Štrbenc).
  • The number of cells expressing dopamine D2 receptor mRNA in rat brain caudate putamen in higher oestrus, Journal of Anatomy (London), 202, 2003, 453–461 (soavtorja Matjaž Uršič, Jelka Zabavnik Piano).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • ULBB.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Slovenika, Ljubljana, 2011.
  • Matjaž Uršič: Ob upokojitvi prof. dr. Srdana Valentina Bavdka, Slovenian veterinary research, 37, 2000, 241–245.
Fazarinc, Gregor: Bavdek, Srdan Valentin (1937–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017340/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine