Novi Slovenski biografski leksikon

Po opravljeni maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani se je 1938 vpisal na Veterinarsko fakulteto v Zagrebu. Zaradi vojne je prekinil študij in diplomiral 1948. Med vojno je sodeloval v NOB, bil večkrat zaprt in 1944–45 interniran v taborišču Mauthausen. Po končanem študiju se je zaposlil na Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani, ker je 1952–58 vodil oddelek za epizootiologijo. Posvetil se je preučevanju kužnih bolezni in 1957 na Veterinarski fakulteti v Zagrebu pridobil naziv doktorja znanosti z disertacijo Svojstva sojeva streptokoka zaraznog presušenja vimena izoliranih u nas. Naslednjega leta je bil na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani izvoljen za docenta, 1964 na Biotehniški fakulteti za izrednega in 1971 za rednega profesorja. Predaval je splošno mikrobiologijo z imunologijo, specialno mikrobiologijo (1958–74) in živilsko-sanitarno mikrobiologijo (1963–78), po 1972 tudi zgodovino veterinarstva in uvod v veterinarstvo. Kmalu po prihodu na fakulteto je prevzel priprave za ustanovitev Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo, ki ga je vodil 1960–88, od 1981 je vodil podiplomski študij splošne in specialne mikrobiologije. 1961–64 je bil predstojnik veterinarskega oddelka Biotehniške fakultete in 1973–77 prorektor Univerze v Ljubljani. 1989 se je upokojil.

1977 je bil izvoljen za dopisnega in 1983 za rednega člana SAZU, 1985–92 je bil tudi glavni tajnik SAZU, od 1996 pa član njenega predsedstva. 1992 je bil izvoljen za dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Bil je član upravnega odbora, 1994–2002 pa podpredsednik Slovenske matice.

Strokovno se je izpopolnjeval v Novem Sadu (1949), Zagrebu (1949–52), na Dunaju (1954), na Poljskem (1957), v ZDA (1966), Freiburgu (1960), Beogradu (1961) in Alfortu pri Parizu (1966–67). Sodeloval je v mednarodnih in domačih veterinarskih in drugih strokovnih organizacijah (mdr. je bil od 1974 predsednik IO področne raziskovalne skupnosti za biotehniške znanosti). 1963–89 je bil član delovne skupine alpskih dežel za zatiranje mastitisa pri kravah (Arbeitsgruppe der Alpenlander für Mastitisbekampfung). Proučeval pa je tudi okužbe posameznih živalskih vrst z bakterijami iz rodov Salmonella in Brucella. 1959 je bil med ustanovitelji Slovenskega mikrobiološkega društva in bil 1969–71 tudi njegov predsednik. Od 1977 je bil član svetovnega združenja za bujatriko (World Association for Buiatrics) in od 1981 član Akademije znanosti v New Yorku (New York Academy of Science).

Na področju zgodovine veterinarske stroke je raziskoval delo starejših živinozdravnikov, kot npr. Janeza Žagarja in Janeza Bleiweisa ter začetke veterinarskega šolstva na Slovenskem. Kot dolgoletni predsednik (1959–83) veterinarske sekcije Terminološke komisije pri SAZU in nato (1983–2002) član terminološke komisije Veterinarske fakultete, je bistveno prispeval k izdelavi Veterinarskega terminološkega slovarja, ki je v knjižni obliki izšel 2013. Od 1982 do sredine devetdesetih let 20. stoletja je bil predsednik Terminološke komisije SAZU. 1971–98 je bil urednik Zbornika Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – Veterinarstvo (1990 preimenovan v Zbornik Veterinarske fakultete). Sodeloval je pri Enciklopediji Slovenije (od začetkov do 1990) in drugi izdaji Enciklopedije Jugoslavije (zvezki so izhajali 1983–89) kot področni urednik za veterinarsko medicino, pri Enciklopediji Slovenije tudi kot član uredniškega odbora (1990 do smrti).

Kot predsednik Medakademskega odbora za proučevanje zoonoz, v katerem so sodelovale štiri akademije v bivši Jugoslaviji, je vodil dva raziskovalna projekta (Zoonoze in okužbe z bakterijo Streptococcus agalatiae). Z referati je sodeloval na kongresih in strokovnih srečanjih veterinarjev, npr.: Sarajevo 1955, Beograd 1959, Varna 1973, Ljubljana 1976, Pulj in Beograd 1983, Opatija 1984, Poreč in Praga 1985, Dublin 1986, Köln 1987, Brno, Plitvice in Supetar 1988, Siena 1990, Sevilla 1993.

Njegovo raziskovalno delo na področju mikrobiologije je bilo usmerjeno predvsem v preučevanje zoonoz, bolezni, ki so skupne ljudem in živalim. Njegove raziskave mastitisov ali vnetij vimena pri goveji živini so bile obsežne in temeljite in so obravnavale diagnostiko, zdravljenje in ekonomske posledice. Ob proučevanju specifičnega mastitisa, ki ga povzročajo streptokoki, je s sodelavci dokazal, da se tovrstna okužba lahko prenese tudi na ljudi. Odkritje ima splošen pomen za medicinsko in veterinarsko znanost.

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj: nagrado mesta Ljubljane (1975), nagrado Sklada Borisa Kidriča (1977), zlato plaketo Univerze v Ljubljani (1978), spomenico in plaketo Dušana Jereba (1986), red dela z rdečo zastavo (1987), Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1990) in Plenčičevo odličje (1996). Bil je tudi častni član Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije (1984), častni občan mesta Litije (1989), zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (1990) in zaslužni član Slovenske matice (2002).

Dela

  • O proširenosti zaraznog presušenja vimena kod krava u Jugoslaviji, Veterinarski arhiv (Zagreb), 24, 1954, 243–261 (soavtorja Božidar Oklješa, Mato Kovačević).
  • Mikrobiologija za veterinarje : 1 : splošni del, Ljubljana, 1962 (učbenik; soavtorica Ivanka Brglez).
  • Življenje in delo J. M. Žagarja (Sagarja), Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, št. 3, 1975, 11–154 (soavtor Drago Mušič).
  • Eksperimentalna infekcija vimena krave s stafilokoki živalskega izvora, Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – Veterinarstvo, 16, 1979, 5–15 (soavtorica Ivanka Brglez).
  • Bruceloza u divljih zečeva u Sloveniji : bakteriološki nalazi, Veterinarski glasnik, 35, 1981, 553–560 (soavtorica Ivanka Brglez).
  • Občutljivost nekaterih mikrobov – povzročiteljev mastitisa za antibiotike, Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – Veterinarstvo, 9, 1982, 23–28 (soavtorja Ivanka Brglez, Jože Jurca).
  • Salmoneloza pri golobih, Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – Veterinarstvo, 20, 1983, 167–173 (soavtorica Ivanka Brglez).
  • Prispevek k preučevanju rutinskih diagnostičnih metod ugotavljanja salmoneloze v velikih jatah perutnine, Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – Veterinarstvo, 9, 1982, 5–13 (soavtorica Ivanka Brglez).
  • Veterinarski terminološki slovar, 1–7, Ljubljana, 1982–2006 (redakcijska komisija Janez Batis, Oskar Böhm, Ivanka Brglez), 2. dopolnjena izdaja v enem zv. Ljubljana, 2013.
  • Znanstvena in strokovna dela dr. Janeza Bleiweisa, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 7, 1983, 137–155.
  • Salmonele pri perutnini in v krmilih v Sloveniji, Zbornik Veterinarske fakultete, 27, 1990, št. 2, 125–138 (soavtorji Ivanka Brglez, Janez Mehle, Dragan Josipović).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Arhiv Veterinarske fakultete v Ljubljani.
  • ULBB.
  • EJ.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Slovenika, Ljubljana, 2011.
  • Letopis SAZU 1977, 1983, 2002.
  • A. P.: Akademik Janez Batis glavni tajnik SAZU, Delo, 29. 3. 1985.
  • Prof. dr. Janez Batis – glavni tajnik SAZU, Dnevnik, 29. 3. 1985.
  • Milan Pogačnik: Akademik prof. dr. Janez Batis – 70-letnik, Delo, 22. 3. 1989.
  • Sandi Sitar: Ob življenjskem jubileju akad. Janeza Batisa : življenjsko vodilo: trdo delo, Dnevnik, 15. 3. 1989.
  • Vlado Gregorovič: Ob 70-letnici akademika prof. dr. Janeza Batisa, Zbornik Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani – Veterinarstvo, 26, 1989, 169–171.
  • Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob šestdesetletnici : biografski zbornik, Ljubljana, 1998.
  • Ivanka Brglez: Akademik dr. Janez Batis, Zbornik Veterinarske fakultete, 36, 1999, 5–7.
  • Srdan Bavdek, Branko Krt, Milan Pogačnik: Akademik prof. dr. Janez Batis – In Memoriam, Veterinarske novice, 28, 2002, 542–546.
  • Janez Brglez: Janez Batis (1919–2002), Ljetopis Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb, 2003, 631–633.
Böhm, O., Cestnik, V.: Batis, Janez, akademik (1919–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017260/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. november 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine