Novi Slovenski biografski leksikon
BATIČ, Stojan, kipar (r. 2. 6. 1925, Trbovlje; u. 17. 9. 2015, Ljubljana). Oče Ivan, policijski uradnik, mati Angela, r. Laznik, trgovka.
V Trbovljah je 1941–44 obiskoval srednjo rudarsko šolo in hkrati delal kot tehnični risar v trboveljskem rudniku (1941–42). 1943 se je kot kulturnik (ilustrator Kozjanskega partizana) in vojni dopisnik pridružil Kozjanskemu odredu. 1945 se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani; diplomiral je 1949 pri Borisu Kalinu, 1949–51 je obiskoval še kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju. Od 1951 je deloval kot samostojni kulturni delavec, v njegovem ateljeju pa so se izpopolnjevali mnogi mlajši likovni umetniki. 1958 se je izpopolnjeval v ateljeju kiparja Ossipa Zadkina v Parizu. 1959–60 je bil predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije, 1963–65 poslanec v Skupščini SRS.
Prvo javno plastiko, kamniti kip talca, je naredil še pred vpisom na akademijo 1945, nato pa v dobrega pol stoletja ustvaril številne javne in parkovne plastike po vsej Sloveniji. S Kalinom je dokončno pretrgal slogovne vezi po izpopolnjevanju v Parizu, ki mu je omogočilo vpogled v sodobno evropsko kiparstvo. Po 1959, ko je začel ustvarjati ciklus rudarjev, je povsem opustil socialni realizem, predal se je lastnemu navdihu in ni dopustil, da bi ga želje naročnikov omejevale v izraznosti. Vodilo ga je vprašanje uskladitve vsebine in forme, v slog je vnesel grafizem, odmev risbe, ki je ostajala tesna spremljevalka njegovega kiparskega ustvarjanja. Geometrizirana zgoščena površina grobo nakazanih telesnih linij se je mestoma individualizirala (spomenik NOB v Tržiču, 1969), figura pa je ostala značilno trdna, statična, le grafizirana z različno obdelanimi geometrijskimi ploskvami, ki omogočajo igro svetlobe. Povsem je zavrnil suhoparno akademsko govorico, vsebinsko pa se je v ospredje prebilo vzneseno občutje, ki kipi na dan skozi igro bronastega kolaža, urezov, zabrisov in odtisov (kiparski del spomenika NOB v Dražgošah, 1975). Kljub nasprotovanju realizmu kot dotlej edinemu sprejemljivemu likovnemu izrazu je znal biti tudi realist, zlasti v portretih. Prevladujoči material njegove monumentalne plastike je bron, nekaj javnih spomenikov in parkovnih plastik pa je izklesal iz kamna (spomenik padlim v Logatcu, 1958). Od vsega začetka je ustvarjal tudi intimno malo plastiko, ki je v materialu bolj raznolika (terakota, bron, kamen, kombinacija brona in stekla), kjer se je navdihoval iz mitologije in slovenskih legend, predvsem pa je v njej raziskoval erotiko ženskega telesa.
Za svoje delo je prejel več nagrad, mdr. akademijsko nagrado za najbolje modelirano glavo (1945/46), Prešernovo nagrado (1960), nagrado sklada Zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije (1973), Župančičevo nagrado (1978). 1998 je postal častni občan Trbovelj.
Dela
Mala plastika
- Akt, terakota, 1952.
- Dekle s kito, bron, 1956.
- Harlekin na konju, bron, 1958.
- Rudarji (cikel), bron, 1956–1966.
- Satiriada (cikel), 1972–1974.
- Eksplozija/Projektil/Kompozicija (cikel), steklo in bron, 1977.
- Aura Slovenica (cikel), bron, 1990–1991.
- Gilgameš (cikel), 1996–1997.
- Evropske legende (cikel), 1998–1999.
- Itaka (cikel), 2004–2005.
Javni spomeniki
- Talec, Radohova vas, kamen, 1946.
- Talec, Ljubljana, Zelena jama, 1947.
- Spomenik NOB, Medvode, 1948.
- Spomenik NOB, Črnuče, 1949.
- Spomenik NOB, Gradac, marmor, 1951.
- Spomenik revolucije, Trbovlje, 1951.
- Spomenik NOB, Zreče, marmor, 1952.
- Spomenik NOB, Griže, 1953.
- Spomenik padlim borcem NOB, Logatec, marmor, 1958.
- Spomenik Borisu Kidriču, Maribor, granit, bron, železo, 1962.
- Spomenik padlim borcem NOB, Hrastnik, 1964.
- Spomenik NOB, Zagorje ob Savi, 1965.
- Spomenik padlim Cementarne Trbovlje, Trbovlje, aluminij, 1966.
- Spomenik padlim borcem NOB, Tržič, 1969.
- Spomenik odpora, Nabrežina pri Trstu, 1970.
- Spomenik padlim borcem NOB, Prevalje, 1971.
- Punt in revolucija, Brežice, 1972.
- Spomenik kmečkim uporom, Ljubljana, 1973.
- Spomenik ob 50. obletnici spopada z Orjuno, Trbovlje, 1974.
- Spomenik odpora, Križ pri Trstu, 1975.
- Spomenik Dražgoški bitki, Dražgoše, 1975.
- Štirje srčni možje, Ribčev Laz, 1977.
- Spomenik bitki na Kuclju, Rob, 1982.
- Vojna in mir, Poljane pri Prevaljah, 1985.
Parkovna plastika
- Balet, Ljubljana, Tivoli, 1957.
- Urška in povodni mož, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, 1957.
- Prometej, Piran, 1959.
- Mladinsko kolo, Ljubljana, Komenskega ulica, 1962.
- Lepa Vida, Portorož, 1976.
Samostojne razstave
- Ljubljana, Mala galerija, 1952, 1962, 1965, 1974, 1978.
- Ljubljana, Moderna galerija, 1984.
- Ljubljana, Galerija ARS, 1988.
- Trbovlje, Batičev salon, stalna razstava, 1988.
- Ljubljana, Mestna galerija, 1995.
- Velenje, Galerija Gorenje, 2000 (Evropski miti in legende).
- Ravne na Koroškem, Likovni salon Ravne, 2000 (Evropske legende), 2001 (Slovenski umetnik sreča Gilgameša).
- Ljubljana, Cankarjev dom, 2005 (Itaka).
- Velenje, Muzej premogovništva, 2011 (Rudarji).
Skupinske razstave
- Razstava del upodabljajočih umetnikov Slovenije (Maribor, 1954).
- Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov (Ljubljana, 1954).
- Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945–1955 (Ljubljana, 1955).
- Jubilejna razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti (Ljubljana, 1956).
- Sodobna jugoslovanska umetnost (Ljubljana, 1956).
- Sodobna slovenska umetnost (Ljubljana, 1958).
- Avtoportret na Slovenskem (Ljubljana, 1958).
- Savremeni slovenački likovni umetnici (Beograd, 1958).
- Umjetnost u revoluciji : izložba likovnih umjetnika Jugoslavije (Zagreb, 1959).
- Razstava absolventov ljubljanske akademije (Ljubljana, 1959).
- Contemporary Yugoslav painting and sculpture (London, 1961).
- Tematika NOB v slovenski likovni umetnosti (Ljubljana, 1961).
- Narodno oslobodilačka borba u delima likovnih umetnika Jugoslavije (Beograd, 1961).
- L'art contemporain en Yougoslavie (Pariz, 1962).
- Salon 63 : V. jugoslavenski bienale slikarstva i skulpture (Rijeka, 1963).
- Likovna umetnost s tematiko NOB (Kočevje, 1963).
- 2. trienale likovnih umetnosti (Beograd, 1964).
- Razstava plastik NOB (Ljubljana, 1965).
- NOB v delih jugoslovanskih likovnih umetnikov (Ljubljana, 1967).
- Savremeni slovenski umjetnici (Dubrovnik, 1975).
- Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (Ljubljana, 1979).
- Slovenska umetnost na temo NOB 1945–1985 (Ljubljana, 1985).
- 8. izložba: četrdeset godina saveza udruženja likovnih umjetnika Jugoslavije 1946–1986 (Tuzla, 1986).
- Erotika v slovenski likovni ustvarjalnosti – kiparstvo (Nova Gorica, 1990).
- Erotika in neskončnost telesa (Ljubljana, 2000).
- Skulptura malih dimenzij v 90-ih letih (Murska Sobota, 2000).
- Odsevi : starodavne forme, motivi in simboli v sodobnih likovnih interpretacijah (Celje, 2004).
Viri in literatura
- Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler des XX. Jahrhunderts, Leipzig, 1961.
- Luc Menaše: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana, 1971.
- ES.
- Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
- Saur Allgemeines Künstlerlexikon, 7, München - Leipzig, 1993.
- Osebnosti, Ljubljana, 2008.
- Stojan Batič, Boris Kobe : umetnostna razstava, Ljubljana, 1955.
- Stojan Batič : plastika, Lojze Spacal : grafika, Ljubljana, 1957.
- Stojan Batič, Ljubljana, 1962.
- Zoran Kržišnik: Stojan Batič, Ljubljana, 1967.
- Špelca Čopič: Povojna spomeniška plastika, Sinteza, 7, 1967, 25–26.
- Andrej Pavlovec: Spomenik dražgoški bitki, Loški razgledi, 23, 1976, 204–212.
- Zoran Kržišnik: Stojan Batič, Ljubljana, 1977.
- Ciklus Aura Slovenica, Ljubljana, 1991.
- Špelca Čopič, Damjan Prelovšek, Sonja Žitko: Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana, 1991.
- Slovenski miti in legende, Ljubljana, 1993.
- Stojan Batič : pregledna razstava, Ljubljana, 1995.
- Rudarski ciklus, Trbovlje, 1999.
- Stojan Batič : akademski kipar, Ljubljana, 2005.
- Človek in mit : retrospektivna razstava, Ljubljana, 2015.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine