Novi Slovenski biografski leksikon

V Trbovljah je 1941–44 obiskoval srednjo rudarsko šolo in hkrati delal kot tehnični risar v trboveljskem rudniku (1941–42). 1943 se je kot kulturnik (ilustrator Kozjanskega partizana) in vojni dopisnik pridružil Kozjanskemu odredu. 1945 se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani; diplomiral je 1949 pri Borisu Kalinu, 1949–51 je obiskoval še kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju. Od 1951 je deloval kot samostojni kulturni delavec, v njegovem ateljeju pa so se izpopolnjevali mnogi mlajši likovni umetniki. 1958 se je izpopolnjeval v ateljeju kiparja Ossipa Zadkina v Parizu. 1959–60 je bil predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije, 1963–65 poslanec v Skupščini SRS.

Prvo javno plastiko, kamniti kip talca, je naredil še pred vpisom na akademijo 1945, nato pa v dobrega pol stoletja ustvaril številne javne in parkovne plastike po vsej Sloveniji. S Kalinom je dokončno pretrgal slogovne vezi po izpopolnjevanju v Parizu, ki mu je omogočilo vpogled v sodobno evropsko kiparstvo. Po 1959, ko je začel ustvarjati ciklus rudarjev, je povsem opustil socialni realizem, predal se je lastnemu navdihu in ni dopustil, da bi ga želje naročnikov omejevale v izraznosti. Vodilo ga je vprašanje uskladitve vsebine in forme, v slog je vnesel grafizem, odmev risbe, ki je ostajala tesna spremljevalka njegovega kiparskega ustvarjanja. Geometrizirana zgoščena površina grobo nakazanih telesnih linij se je mestoma individualizirala (spomenik NOB v Tržiču, 1969), figura pa je ostala značilno trdna, statična, le grafizirana z različno obdelanimi geometrijskimi ploskvami, ki omogočajo igro svetlobe. Povsem je zavrnil suhoparno akademsko govorico, vsebinsko pa se je v ospredje prebilo vzneseno občutje, ki kipi na dan skozi igro bronastega kolaža, urezov, zabrisov in odtisov (kiparski del spomenika NOB v Dražgošah, 1975). Kljub nasprotovanju realizmu kot dotlej edinemu sprejemljivemu likovnemu izrazu je znal biti tudi realist, zlasti v portretih. Prevladujoči material njegove monumentalne plastike je bron, nekaj javnih spomenikov in parkovnih plastik pa je izklesal iz kamna (spomenik padlim v Logatcu, 1958). Od vsega začetka je ustvarjal tudi intimno malo plastiko, ki je v materialu bolj raznolika (terakota, bron, kamen, kombinacija brona in stekla), kjer se je navdihoval iz mitologije in slovenskih legend, predvsem pa je v njej raziskoval erotiko ženskega telesa.

Za svoje delo je prejel več nagrad, mdr. akademijsko nagrado za najbolje modelirano glavo (1945/46), Prešernovo nagrado (1960), nagrado sklada Zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije (1973), Župančičevo nagrado (1978). 1998 je postal častni občan Trbovelj.

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)

Mala plastika

  • Akt, terakota, 1952.
  • Dekle s kito, bron, 1956.
  • Harlekin na konju, bron, 1958.
  • Rudarji (cikel), bron, 1956–1966.
  • Satiriada (cikel), 1972–1974.
  • Eksplozija/Projektil/Kompozicija (cikel), steklo in bron, 1977.
  • Aura Slovenica (cikel), bron, 1990–1991.
  • Gilgameš (cikel), 1996–1997.
  • Evropske legende (cikel), 1998–1999.
  • Itaka (cikel), 2004–2005.

Javni spomeniki

  • Talec, Radohova vas, kamen, 1946.
  • Talec, Ljubljana, Zelena jama, 1947.
  • Spomenik NOB, Medvode, 1948.
  • Spomenik NOB, Črnuče, 1949.
  • Spomenik NOB, Gradac, marmor, 1951.
  • Spomenik revolucije, Trbovlje, 1951.
  • Spomenik NOB, Zreče, marmor, 1952.
  • Spomenik NOB, Griže, 1953.
  • Spomenik padlim borcem NOB, Logatec, marmor, 1958.
  • Spomenik Borisu Kidriču, Maribor, granit, bron, železo, 1962.
  • Spomenik padlim borcem NOB, Hrastnik, 1964.
  • Spomenik NOB, Zagorje ob Savi, 1965.
  • Spomenik padlim Cementarne Trbovlje, Trbovlje, aluminij, 1966.
  • Spomenik padlim borcem NOB, Tržič, 1969.
  • Spomenik odpora, Nabrežina pri Trstu, 1970.
  • Spomenik padlim borcem NOB, Prevalje, 1971.
  • Punt in revolucija, Brežice, 1972.
  • Spomenik kmečkim uporom, Ljubljana, 1973.
  • Spomenik ob 50. obletnici spopada z Orjuno, Trbovlje, 1974.
  • Spomenik odpora, Križ pri Trstu, 1975.
  • Spomenik Dražgoški bitki, Dražgoše, 1975.
  • Štirje srčni možje, Ribčev Laz, 1977.
  • Spomenik bitki na Kuclju, Rob, 1982.
  • Vojna in mir, Poljane pri Prevaljah, 1985.

Parkovna plastika

  • Balet, Ljubljana, Tivoli, 1957.
  • Urška in povodni mož, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, 1957.
  • Prometej, Piran, 1959.
  • Mladinsko kolo, Ljubljana, Komenskega ulica, 1962.
  • Lepa Vida, Portorož, 1976.

Samostojne razstave

  • Ljubljana, Mala galerija, 1952, 1962, 1965, 1974, 1978.
  • Ljubljana, Moderna galerija, 1984.
  • Ljubljana, Galerija ARS, 1988.
  • Trbovlje, Batičev salon, stalna razstava, 1988.
  • Ljubljana, Mestna galerija, 1995.
  • Velenje, Galerija Gorenje, 2000 (Evropski miti in legende).
  • Ravne na Koroškem, Likovni salon Ravne, 2000 (Evropske legende), 2001 (Slovenski umetnik sreča Gilgameša).
  • Ljubljana, Cankarjev dom, 2005 (Itaka).
  • Velenje, Muzej premogovništva, 2011 (Rudarji).

Skupinske razstave

  • Razstava del upodabljajočih umetnikov Slovenije (Maribor, 1954).
  • Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov (Ljubljana, 1954).
  • Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945–1955 (Ljubljana, 1955).
  • Jubilejna razstava 10 let Akademije upodabljajočih umetnosti (Ljubljana, 1956).
  • Sodobna jugoslovanska umetnost (Ljubljana, 1956).
  • Sodobna slovenska umetnost (Ljubljana, 1958).
  • Avtoportret na Slovenskem (Ljubljana, 1958).
  • Savremeni slovenački likovni umetnici (Beograd, 1958).
  • Umjetnost u revoluciji : izložba likovnih umjetnika Jugoslavije (Zagreb, 1959).
  • Razstava absolventov ljubljanske akademije (Ljubljana, 1959).
  • Contemporary Yugoslav painting and sculpture (London, 1961).
  • Tematika NOB v slovenski likovni umetnosti (Ljubljana, 1961).
  • Narodno oslobodilačka borba u delima likovnih umetnika Jugoslavije (Beograd, 1961).
  • L'art contemporain en Yougoslavie (Pariz, 1962).
  • Salon 63 : V. jugoslavenski bienale slikarstva i skulpture (Rijeka, 1963).
  • Likovna umetnost s tematiko NOB (Kočevje, 1963).
  • 2. trienale likovnih umetnosti (Beograd, 1964).
  • Razstava plastik NOB (Ljubljana, 1965).
  • NOB v delih jugoslovanskih likovnih umetnikov (Ljubljana, 1967).
  • Savremeni slovenski umjetnici (Dubrovnik, 1975).
  • Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (Ljubljana, 1979).
  • Slovenska umetnost na temo NOB 1945–1985 (Ljubljana, 1985).
  • 8. izložba: četrdeset godina saveza udruženja likovnih umjetnika Jugoslavije 1946–1986 (Tuzla, 1986).
  • Erotika v slovenski likovni ustvarjalnosti – kiparstvo (Nova Gorica, 1990).
  • Erotika in neskončnost telesa (Ljubljana, 2000).
  • Skulptura malih dimenzij v 90-ih letih (Murska Sobota, 2000).
  • Odsevi : starodavne forme, motivi in simboli v sodobnih likovnih interpretacijah (Celje, 2004).

Viri in literatura

  • Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler des XX. Jahrhunderts, Leipzig, 1961.
  • Luc Menaše: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Ljubljana, 1971.
  • ES.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
  • Saur Allgemeines Künstlerlexikon, 7, München - Leipzig, 1993.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Stojan Batič, Boris Kobe : umetnostna razstava, Ljubljana, 1955.
  • Stojan Batič : plastika, Lojze Spacal : grafika, Ljubljana, 1957.
  • Stojan Batič, Ljubljana, 1962.
  • Zoran Kržišnik: Stojan Batič, Ljubljana, 1967.
  • Špelca Čopič: Povojna spomeniška plastika, Sinteza, 7, 1967, 25–26.
  • Andrej Pavlovec: Spomenik dražgoški bitki, Loški razgledi, 23, 1976, 204–212.
  • Zoran Kržišnik: Stojan Batič, Ljubljana, 1977.
  • Ciklus Aura Slovenica, Ljubljana, 1991.
  • Špelca Čopič, Damjan Prelovšek, Sonja Žitko: Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana, 1991.
  • Slovenski miti in legende, Ljubljana, 1993.
  • Stojan Batič : pregledna razstava, Ljubljana, 1995.
  • Rudarski ciklus, Trbovlje, 1999.
  • Stojan Batič : akademski kipar, Ljubljana, 2005.
  • Človek in mit : retrospektivna razstava, Ljubljana, 2015.
Mušinović, Mina: Batič, Stojan (1925–2015). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017250/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine