Novi Slovenski biografski leksikon

Meščansko šolo je končala v Celju, nato na Dunaju študirala pedagogiko, nemščino in francoščino. To je poglabljala še v Parizu, v Londonu pa angleščino. Povsod je obiskovala gledališča, zlasti še dvorno gledališče na Dunaju. Vodja dramskega odseka Celjskega pevskega društva Vladimir Ravnihar je odkril njen dar za igralstvo in razgledanost ter jo vključil med svoje gledališčnike v celjskem Narodnem domu. Od silvestrovega 1897, ko je kot vdova Libinska prvič nastopila v burki Poglavje I., II. in III. (Gustav Pfleger Moravský), do 1910, ko je na oder stopila zadnjič, je sodelovala v okrog 20 uprizoritvah. Vloge: Baronica Rošička (Rudolf Hahn: Čevljar baron, 1899), Franica (Karl Morré: Revček Andrejček, 1899), Marica (Ernst Raupach: Mlinar in njegova hči, 1899), Lavra (Fran Govekar: Legionarji, 1909), Kmetica Osojka (Salomon Hermann Mosenthal: Na Osojah, 1910). Nastopila je tudi v burki Jana Nepomuka Štĕpáneka Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec (1899) ter v igri s petjem Johanna Nepomuka Nestroya Lumpacij Vagabund (1900).

Odlikovala jo je naravna, do potankosti izdelana igra. Kot ljubiteljska igralka je presegla raven marsikatere tedanje poklicne slovenske igralke. Zmogla je širok razpon kreacij, ki so segale od salonskih do kmečkih iger. Bila je prijetne pojave, odlična v soigri. Bila je tudi dobra pevka in deklamatorka slovenske poezije. V prvem desetletju 20. stoletja je bila osrednja igralka slovenskega gledališča v Celju. Po 1910 se je umaknila iz javnega življenja.

Viri in literatura

  • Matični urad Celje, mrliške matice.
  • ES.
  • Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
  • Fedor Gradišnik: Zgodovina celjskega gledališkega življenja, Gledališki list / Slovensko ljudsko gledališče, Celje, 1953/54, št. 1, 20–25.
  • Branko Gombač: Zadnje slovo od Mete Baš, Celjski tednik, 19. 3. 1959 (podpis b-).
  • Anton Janežič: Celjski jubilej : sto deset let gledališkega izročila, Delo, 3. 10. 1959.
  • Janko Traven: Meta Baševa in Saša Pfeifer : dva gledališka portreta iz celjske gledališke preteklosti, Gledališki list / Slovensko ljudsko gledališče, Celje, 1959/60, št. 1, 17–25.
Hartman, Bruno: Baš, Meta (1876–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017190/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine