Novi Slovenski biografski leksikon

Na študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani se je vpisal 1974, kjer je 1980 diplomiral pri Edvardu Ravnikarju. 1983 se je vpisal še na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo, in 1988 diplomiral. Študij je nadaljeval na specialki za kiparstvo pri Luju Vodopivcu in ga zaključil 1991. Od 1988 poučuje na Oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), od 1994 kot docent, od 1999 kot izredni in od 2006 kot redni profesor. 2005–07 je bil predstojnik Oddelka za kiparstvo na ALUO. 1995 je razstavljal na 4. mednarodnem Istanbulskem bienalu, 1997 je predstavljal Slovenijo na Beneškem bienalu. 2001 je kot gostujoči profesor predaval na Indiana University of Pennsylvania v ZDA.

Sodi med predstavnike t. i. mladega slovenskega kiparstva, generacije iz razreda Luja Vodopivca, ki je konec osemdesetih let 20. stoletja temeljito prenovila kiparstvo v slovenskem prostoru. Kipe so preobrazili v objekte, na novo določili njihovo postavitev v prostor in pomensko področje. Poudarjali so izkušnjo necelosti, fragmentiranosti in časovnosti, ki se odpre gledalcu, ko se sooči s telesom kipa. Zastavljali so si tudi vprašanje, kaj kip sploh je, kje je meja med vsakdanjim predmetom in umetnino. Ob lastnih raziskovanjih in konceptih so sledili idejam britanskih umetnikov (npr. Richardu Deaconu), prebirali so francoske teoretike, predvsem teorijo percepcije Mauricea Merleau-Pontya in teorije vidnosti Jacquesa Lacana. Baršijeva dela iz tega časa nihajo med abstraktno formo modernizma in postmodernim pohištvom, narejena so iz industrijsko obdelanega železa z raznimi dodatki, ki pa ne presegajo minimalizirane osnovne forme (npr. Laura, 1991, ali Produkcija Klare Klausberger I, 1993). Za njegovo umetnost je značilen perfekcionizem pri rabi minimalnih izraznih sredstev in zavzeto razmišljanje o stvareh, ki se zdijo na prvi pogled preproste, celo samoumevne. Nadaljnja dekonstrukcija modernističnega medija in radikalna analiza sta ga pripeljali do širitve dela v prostor: kip je spremenil v pohištvo bivalnega prostora. Ta prostor ne vključuje le posebej oblikovanih kiparskih objektov, ampak tudi predmete in procese vsakdanjega sveta, ki dobijo v novem kontekstu nove pomenske razsežnosti, npr. projekt za beneški bienale 1997 z naslovom There are many answers to the question about why to grow vegetables … 1999 je zasnoval javno plastiko Javno stranišče, ki je vse do vključitve v mednarodno zbirko Arteast 2000+ (Moderna galerija) služila svojemu namenu. Ukvarjal se je predvsem s funkcijo v umetnosti. 2001 je v Mali galeriji razstavil projekt Hiša, ki je morda najizraziteje začrtal njegov odnos do sodelovanja v umetnosti. 1994 in 1995 je namesto razstavnih katalogov ob samostojnih razstavah izdal svoj časopis za kiparstvo, arhitekturo in reklamo Klara Klausberger. Na razstavi Close reading (Ljubljana, 2007) je prvič predstavil cikel tekstovno zasnovanih del, ki so danes stalni predmet njegove umetniške prakse.

Za svoje delo je prejel nagradi zlata ptica (2010) in nagrado Riharda Jakopiča (2014).

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)
  • Javno stranišče, razni materiali, 1999, hrani Moderna galerija, Ljubljana (soavtorji Martina Bastarda, Mateja Ocepek, Nataša Skušek).
  • Mož, ki je šel čez ogenj, ležalnik, stol, miza, knjige, svetilka, fotografija, polica, predpražnik, 1995, hrani Moderna galerija, Ljubljana.
  • Klop, železo, rastlina, 1992, hrani Moderna galerija, Ljubljana.
  • Laura, železo, les, blago, 1991, hrani Galerija Miklova hiša, Ribnica.

Samostojne razstave

  • Beljak, Galerie Freihausgasse, 1993.
  • Ljubljana, Mala galerija, 1993.
  • Ljubljana, Galerija Škuc, 2002.
  • Ljubljana, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 2013.

Skupinske razstave

  • 4th International İstanbul Biennial, Carigrad, 1995.
  • 2000+ Arteast Collection, Ljubljana, 2000.
  • 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi, Ljubljana, 2011.
  • Sedanjost in prisotnost, Ljubljana, 2011.
  • Politizacija prijateljstva, Ljubljana, 2014.

Viri in literatura

  • Saur Allgemeines Künstlerlexikon, München-Leipzig, 2007.
  • Jože Barši, Marjetica Potrč, Dušan Zidar: Telesnost kot distanca do telesa, Problemi (posebna številka Podoba-kristal), 26, 1988, št. 9 , 4–13.
  • Izkušnja predmeta : mladi slovenski umetniki, Ljubljana, 1989.
  • Nova skulptura Slovenije, Reka, 1990.
  • Marina Gržinić: Slovensko kiparstvo za devetdeseta, Ars Vivendi, 9, 1990, 136–145.
  • Jože Barši, Ljubljana, 1993.
  • There are many answers to the question about why to grow vegetables …, Ljubljana, 1997.
  • Igor Zabel: »Preživijo tisti, ki so zmožni hitrega menjavanja konceptov« : pogovor z Jožetom Baršijem, M'ars, 9, 1997, št. 2, 2–22.
  • Igor Zabel: Slovenska umetnost v devetdesetih, 35. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 1999, 217–228.
  • Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije 1950–2000, Ljubljana, 2002.
  • Razširjeni prostori umetnosti : slovenska umetnost 1985–1995, Ljubljana, 2004.
  • Polona Tratnik: Tisti trenutek, ko sprejmeš, da nečesa ne boš nikoli razumel, življenje postane lažje, Likovne besede, 67/68, 2004, 46–53.
  • Jože Barši: Zaznavanje je začetek delovanja, Ready 2 Change, Ljubljana, 2005, 96–115.
  • Muzej na cesti, Ljubljana, 2009.
  • Sedanjost in prisotnost : izbor del iz zbirke Arteast 2000+ in nacionalne zbirke MG+MSUM, Ljubljana, 2011.
  • Jože Barši, Ljubljana, 2013.
  • Nadja Gnamuš: Ideologija konteksta, Umetnostna kronika, 38, 2013, 20–31.
  • Kaja Kraner: Vnesti agonizem v misel (o) umetnosti: pogovor z Jožetom Baršijem, Likovne besede, 99, 2014, 30–35.
Merhar, Teja: Barši, Jože (1955–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017090/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. april 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine