Novi Slovenski biografski leksikon

Izhaja iz glasbene družine, saj sta bila oba starša pevca mariborske Opere. Sprva se je vpisala v ljubljansko baletno šolo, 1981 pa šolanje nadaljevala v Mariboru, kjer je takrat ponovno začela delovati Srednja baletna šola, hkrati pa je tu obiskovala tudi Srednjo pedagoško šolo, ki jo je zaključila 1984. V istem letu je postala članica baletnega ansambla Opere in baleta SNG Maribor (do 1987, potem zopet od 1988 do upokojitve), kjer je od 1988 nastopala kot baletna solistka. 2012 se je upokojila, od tedaj s SNG Maribor sodeluje kot gostujoča solistka.

Izpostaviti velja naslednje solistične vloge: Klara, Hrestač (Peter Iljič Čajkovski; Wazlaw Orlikowsky, 1989, 1992); Nora deklica, Peer Gynt (Edvard Grieg; Wazlaw Orlikowsky, 1990); Mercedes, Don Kihot (Ludwig Minkus; Valery Panov, 1994); Volk, Peter in volk (Sergej Sergejevič Prokofjev; Kalerija Fedicheva, 1994); solistična vloga v Baletnem triptihu: Štirje letni časi. La leçon de dance. Dekle in morje. Štirje letni časi (Antonio Vivaldi, Joaquin Rodrigo, Sergej Sergejevič Prokofjev, Gil Evans, Miles Davis; Vasile Solomon, 1994); Julija, Romeo in Julija (Sergej Sergejevič Prokofjev; Tiit Härm, 1995); Ona v Metadonni in Anita v West Side Story v okviru Baletnega večera Opere in baleta SNG Maribor (Janez Samec, Baletni večer, Opera in balet SNG Maribor, 1997); Francesca, Francesca da Rimini (Peter Iljič Čajkovski; Valerij Kovtun, 1999); Frigija, Spartak (Aram Iljič Hačaturjan; Viktor lytvynov, 2000); Očalarka, Lacrimas. Solze (idejna zasnova, koreograf in režiser Edward Clug, 2002); Gamzati, Bajadera (Ludwig Minkus, Kovtun Valerij po Mariusu Petipaju, 2003); arabski ples, Hrestač (Peter Iljič Čajkovski; Valerij Kovtun, 2013); Marina, Grk Zorba (Mikis Theodorakis; Lorca Massine, 2004); Modra ptica, Trnuljčica (Peter Iljič Čajkovski; Dinko Bogdanić, 2004); Španka, Labodje jezero (Peter Iljič Čajkovski; Viktor Litvinov po Mariusu Petipaju, 2005); Sestra, Pepelka (Sergej Sergejevič Prokofjev; Viktor Litvinov, 2007); arabski ples, Hrestač (Peter Iljič Čajkovski; David Nixon, 2008), Bathilde, Giselle (avtorja glasbe Adolphe Charles Adam, Rafael Avnikjan, izvirna koreografija Jean Coralli, Jules Perrot, koreografijska obnova Marius Petipa, 2010); Ciganska kraljica, Don Kihot (Ludwig Minkus; Krzystof Nowogrodzki, 2012); Lady Capulet, Romeo in Julija (Sergej Sergejevič Prokofjev; Valentina Turcu, 2012); Lucia de Nobile, Nychthemeron (Staša Zurovac, koreografija Staša Zurovac, Zoran Marković in Gaj Žmavc, 2013); madame Volanges, Nevarna razmerja (koncept in koreografija Valentina Turcu, Leo Mujić, 2015).

Z ansamblom Opere in baleta SNG Maribor je gostovala v Ukrajini, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Črni gori, Luksemburgu, Izraelu, na Hrvaškem, Portugalskem, Madžarskem in Danskem.

Za dosežke na področju klasičnega baleta je 2003 prejela nagrado Lydie Wisiak, ki jo podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije (za Očalarko v baletu Lacrimas), 2005 pa še Glazerjevo listino mesta Maribor za dosežke na področju kulture (za Očalarko v baletu Lacrimas in Marino v Grku Zorbi).

Dela

  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

Testen, Petra: Baronik, Tanja (1965–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017080/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine