Novi Slovenski biografski leksikon

1922 je začel obiskovati gimnazijo v Celju, a se je kmalu vrnil na očetovo posestvo. 1926–27 je obiskoval Specialno vrtnarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, 1932–33 zadružni tečaj na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani ter 1938–40 tečaj za občinske tajnike in upravne nameščence v Ljubljani. 1950 je opravil strokovni izpit na Agronomski fakulteti za naziv kmetijski tehnik. Na Biotehnični fakulteti je izredno študiral sadjarstvo in vrtnarstvo (1960–65) in zaključil prvo stopnjo.

1933 je bil prisilni upravitelj ljubljanskega podjetja Srečko Kobi oz. poslovodja posesti v okolici Borovnice, 1934–37 delal pri konzorciju lista Brazda, 1937–41 pri Kmečki zvezi v Ljubljani, 1941–45 pri Prehranjevalnem uradu Trbovlje. Po drugi svetovni vojni je bil mdr. načelnik kmetijskega oddelka Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, 1946 je bil zaposlen v Semenarni v Ljubljani, 1947–49 v zadrugi na Dolu pri Hrastniku, 1949–50 pogodbeno pri Državni založbi Slovenije, 1950–51 je bil referent v Rudniku Hrastnik, 1952 referent za mehanizacijo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani, 1953–56 na Okrajni zadružni zvezi Trbovlje, 1957–65 inšpektor za kmetijstvo in referent pri Okrajnem ljudskem odboru Trbovlje, nato je bil do upokojitve 1986 zaposlen pri Kmetijski zadrugi Trbovlje. Bil je republiški sodni izvedenec za kmetijstvo in član strokovnih komisij.

Obravnaval je široko področje posodabljanja kmetijstva in razvoj podeželja z uvajanjem novih kultur (vrtnin, jagodičja, cvetja) ter sodobnih postopkov, strojev in orodja ter za obnovo kmetijskih zgradb in vodno preskrbo. Posebej se je ukvarjal s selekcijo poljščin, vrtnin in cvetlic. 1963 je ustanovil Hortikulturno društvo za revirje in skoraj dvajset let vodil uspešne akcije za olepševanje zunanje podobe zasavskih revirjev. Stanovske in strokovne članke je objavljal od 1934 v Brazdi (1937 jo je urejal), Oraču 1937–41 (urednik 1937–39), Kmečkem (Kmetijskem) koledarju Kmečke zveze idr., po vojni v strokovnih listih. V Kmetijskem priročniku (1970) je obravnaval kmetijske simbole, kratice, obrazce in računske znake. Proučeval je kmetijsko terminologijo, uvedel veliko novih izrazov za kmetijske stroje in njihove dele.

Bil je častni član Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije (1968) ter Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije (1984, posthumno).

Dela

  • Kako gojimo breskve, Ljubljana, 1940 (soavtor Evgen Arčon).
  • Kmetijsko strojeslovje, Kmečki žepni koledar, Ljubljana, 1947, 235–240 (anonimno).
  • Smernice za naše kmečko gospodarstvo, Kmečki žepni koledar, Ljubljana, 1948, 9 nepaginiranih str.
  • Kmetijski stroji in orodje, Ljubljana, 1950.
  • Osnove fizike in tehnike, Ljubljana, 1950 (soavtorja Aleš Strojnik, Tone Marolt).
  • Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu, Ljubljana, 1951.
  • Priročnik za ugotavljanje vrednosti sadnih nasadov in posameznih sadnih dreves, Ljubljana, 1965.
  • Graditev malih naprav za preskrbo kmečkih gospodarstev s tekočo vodo, Kmečki glas, 25, 1968, št. 50–52; 26, 1969, št. 1–30.
  • Spomini kmetijskega predavatelja, Kmečki glas, 26, 1969, št. 35–39.
  • Pomen nekaterih tujk, ki jih moramo vsi razumeti, Kmetijski priročnik 1, Ljubljana, 1970, 5–31 (anonimno).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • Jože Guzelj: Inž. Tonetu Bantanu v spomin, Kmečki glas, 15. 4. 197.
  • [Neža Maurer]: Tone Bantan – kmetov pomočnik, Kmečki glas, 22. 4. 1971.
  • Bojan Ajdič: Umrl je naš sodelavec Tone inž. Bantan, Moj mali svet, 3, 1971, št. 6, 276 (podpis A. B.).
  • Vinko Strgar: Inž. Tonetu Bantanu v slovo, Naš vrt, 6, 1971, št. 6/7, 186–187.
  • Inž. Tonetu Bantanu v slovo, Sodobno kmetijstvo, 4, 1971, št. 5, 238.
Adamič, France: Bantan, Tone (1907–1971). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016940/#novi-slovenski-biografski-leksikon (21. oktober 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine