Novi Slovenski biografski leksikon

BABNIK, Jožef Anton (Babnigg, Joseph Anton, .ab…, ..b…, Bgg, Joseph Buchenhain), literat (r. med 1798 in 1802, območje Ljubljane; u. 2. 9. 1873, Ljubljana). Oče Jožef, kramar.

Iz seznamov dijakov ljubljanske gimnazije je moč razbrati, da je Babnik v šolskem letu 1814/15, ob ponavljanju drugega gimnazijskega razreda, postal sošolec Franceta Prešerna. 1819 je ponavljal še šesti razred, 1820/21 pa je obiskoval prvi letnik filozofskega študija na ljubljanskem liceju. 1826–28 je izpričan kot pisarniški praktikant v registraturi ljubljanskega gubernija, 1834, ko se je poročil z Alojzijo Antonijo Mulich pl. Palmberg, pa je bil graščinski oskrbnik na Prežeku, katerega lastnik je bil Andrej Smole. Najkasneje 1840 je postal v Ljubljani zaprisežni vodja zemljiške knjige, 1847 pa okrožni uradnik. Po velikih reformah, ki so sledile revolucionarnemu vrenju 1848–49, ni bil več v državni ali deželni službi; 1859 je izpričan kot »privatni agent« (zasebni uradnik). Nazadnje je kot vdovec živel v ljubljanski mestni ubožnici.

Literarno je verjetno začel delovati kot prevajalec s poslovenitvijo 28. avgusta 1822 v Ljubljani uprizorjene enodejanke Golfani starec (izvirnik Augusta von Kotzebueja); ob izvedbah enodejanke 1848 je bil Babnik označen kot avtor. Pod različnimi psevdonimi je po 1825 v časopisu Illyrisches Blatt objavljal pesmi in uganke v nemščini. Pozornost je kmalu ponovno namenil gledališču in v Ljubljani doživel uprizoritev dveh deželnopatriotskih iger v nemškem jeziku. Njegova štiridejanka Herbert Freyherr von Auersperg je verjetno bila vzpodbuda tudi za slovensko pišoče avtorje (Bernard Tomšič, Boj pri Vudaški, Prijatel, 1855).

S pripovedmi, ki so se tematsko naslanjale na domačo zgodovino in ljudsko blago, kritikami in poljudnimi spisi je od vsega začetka sodeloval v Carniolii Leopolda Kordescha. Pozneje so njegovi tovrstni spisi izhajali tudi v Illyrisches Blatt. Februarja 1847 je objavil afirmativno kritiko Prešernovih Poezij. Franceta Prešerna, ki po njegovi sodbi ni imel vzora, a je sam postal vzor drugim, je štel za edinega pesnika na Kranjskem. Babnik je poročal tudi o Stanku Vrazu. Po marčni revoluciji se je vključil v delo Slovenskega društva, vendar je njegova priredba igre Der Zerstreuten Augusta von Kotzebueja z naslovom Zmešnjava čez zmešnjavo decembra 1848 vzbudila negodovanje Bleiweisovega kroga, češ da gre za vulgarno delo. Janez Bleiweis in njegovi pristaši so se bali, da bi Kordesch z Babnikovo pomočjo uresničil javno predstavljeno zamisel o ustanovitvi slovenskega narodnega gledališča, ki bi v kulturi onemogočila njihovo prvaštvo.

V spremenjenih okoliščinah ob nacionalni delitvi duhov se Babnik ni znašel. Sodeloval je še v Vodnikovem spomeniku 1859 in Franu Levstiku zaupal nekaj podatkov o svojem sošolcu Prešernu, njegovi spisi v nemških listih na Kranjskem pa niso več imeli prejšnjega odmeva.

Dela

Poesien des Dr. Preshérn, Illyrisches Blatt, 1847 (kritika).

Gledališka dela

Golfani star(e)c, po Avgust von Kotzebueju, 1822, 1848 (v Ljubljani), 1851 (v Celju).
Eva von Gall, oder Krains Treue, 1829 (v Ljubljani).
Herbert Freyherr von Auersperg, 1831 (v Ljubljani).
Zmešnjava čez zmešnjavo, po Avgust von Kotzebueju, 1848 (v Ljubljani).

Proza

Goldquelle, Carniolia, 1838.
Der Bluttstein, Carniolia, 1838.
Die Christnacht, Carniolia, 1838.
Der letzte Wurf, Carniolia, 1839.
Percennius, Carniolia, 1840.
Der Tag bei Wudaczky, Carniolia, 1840.
Der St. Annatag, Carniolia, 1844.
Die Hand, Illyrisches Blatt, 1846.
Die Schlange von Strobelhof : Vaterländische Sage, Illyrisches Blat, 1847 (izšlo tudi samostojno).
Eine krainische Judith, Blätter aus Krain, 1865.

Viri in literatura

Zbirka kopij arhivskega gradiva mag. Staneta Okoliša.
Der slowenische Verein über die Nationalbühne, Illyrisches Blatt, 12. 12. 1848.
Iz Celja, Kmetijske in rokodelske novice, 10. 12. 1851.
100 Jahre der Laibacher Bühne, Blätter aus Krain, 13. 5. 1865.
France Kidrič: Prešernov kritik Buchenhain, Slavistična revija, 1, 1948, 19–26.
Ivan Grafenauer: Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi, Slovenski etnograf, 10, 1957, 97–112.
Boris Paternu: France Prešeren in njegovo pesniško delo, 2, Ljubljana, 1977.
Mira Miladinović Zalaznik: Das literarische und kritische Schaffen in der deutschen Zeitschrift Carniolia (Ljubljana 1838–1844) mit besonderem Hinblick auf das Vaterländische, Ljubljana, 1994 (doktorska disertacija).
Matjaž Birk: Nemška zgodovinska povest na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja, Slovenski roman, Ljubljana, 2002, 473–482.
Mira Miladinović Zalaznik: »Das einzige Wort 'svinja' (Schwein) welches vorkam [...] kann man [...] verzeihen, ohne daß [...] die Ehre der slovenischen Nation darunter leidet«: slowenisches Theater des 19. Jahrhunderts, Gedächtnis – Identität – Differenz : zur kulturellen Konstruktion des südosteuropäischen Raumes und ihrem deutschsprachigen Kontext; Beiträge des gleichnamigen Symposiums in Lovran/Kroatien, 4.–7. Oktober 2007, Tübingen, 2008, 73–83.
Metka Jostl: Trivial- und Kanonliteratur in den Blättern aus Krain, Maribor, 2013 (magistrsko delo).
Grdina, Igor: Babnik, Jožef Anton (med 1798 in 1802–1873). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016560/#novi-slovenski-biografski-leksikon (30. januar 2023). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine