Primorski slovenski biografski leksikon

Kumar Stane, slikar, r. 25. jul. 1910 v Trstu (Rocol), živi v Lj. Oče železničar je dolga leta služboval na postaji C. Marzio v Trstu, med prvo svet. vojno pa v Bujah in v Poreču. K. je obiskoval š. Ciril-Metodove družbe pri Sv. Jakobu v Trstu do tretjega razr. Po vojni se je njegova družina preselila najprej v današnje Kidričevo, pozneje v Lj. Živeli so v vagonarskem naselju na Ljubljanskem polju. Gimn. je končal v Lj. Najprej je začel študirati umetnostno zgod. in arheologijo na lj. U, 1937 pa se je vpisal na zgb likovno akademijo. Njegova učitelja sta bila Ljubo Babić in Krsto Hegedušić. Pod Hegedušićevim vplivom je K. ustanovil slikarsko skupino samoukov Grudo (1938), nekakšno idejno vzporednico leta 1935 prepovedani hrv. skupini Zemlja. Kot pripadnika leve in socialno-kritične inteligence so ga It. internirali v Gonarsu. Iz tega časa so znane njegove številne risbe otrok. Po vojni je delal kot pedagog, in sicer po gimn. v Lj., Postojni in Ilir. Bistrici. 15 let je bil predstojnik oddelka za grafiko na Šoli za oblikovanje v Lj. Udeleževal se je slikarskih kolonij od 1952, ko je bila ustanovljena prva umetniška kolonija v Senti. 1952 in 1953 je predsedoval Društvu slov. likovnih umetnikov. Razstavljal je že pred vojno z Grudo, po vojni pa tudi samostojno (Lj., Kranj, Kamnik, Nova Gorica, Mrb.). 1968 je bil nekaj časa v ZDA in v New Yonku je izšla mapa njegovih risb (Original Slovenian Drawings). V Mrbu je odprl stalno galerijo železniške motivike, tiste problematike torej, ki se ji je vse življenje z največjim veseljem posvečal. K. gre tudi največ zaslug, da so od 1965 pridobili in obnovili nekaj deset starih lokomotiv in želez, vagonov, namenjenih za slov. železniški muzej. K-evi umetniški začetki so povezani z zgb Akademijo in še posebej s K. Hegedušićem. Socialno-kritična angažiranost je zahtevala po tedanjem prepričanju realistična slikarska izhodišča, pri čemer ima odločilno vlogo risba. Takšnemu slikarstvu, ki temelji na trdni risbi in razvidni slikarski problematiki (temi), se K. nikoli ni odrekel. Svet železničarjev, revežev, čakajočih na postajah, svet nižjih plasti ljudstva je po vojni obogatil še z drugimi figurami in prizori iz vsakdanjega življenja (branjevke, nosači, delavci itd.). Več izrazitejšega slikarskega razpoloženja je čutiti v njegovih krajinah in slikah z motivi kurilnic in lokomotiv, četudi tudi tu ohranja risbo kot trdno kompozicijsko ogrodje gostih pa tudi živahnejših barvnih nanosov.

Prim.: SPor 26. sept. 1956, št. 228; Delo 4. jan. 1968, št. 2; 13. nov. 1968, št. 311; 15. apr. 1970, št. 103; 30. okt. 1973, št. 296; 24. jul. 1974, št. 170; 11. okt. 1974, št. 238; ITD 20. okt. 1974, št. 246; Delo 20. maja 1977, št. 115; Stel, Umetnost (1960), II, 99.

Kčč.

Krečič, Peter: Kumar, Stane (1910–1997). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016510/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine