Primorski slovenski biografski leksikon

Kukec Josip, tirgovec, r. 27. febr. 1894 v Postojni, u. 2. sept. 1930 na meji na Postojnskem. Oče Vincenc (Cenkovi), mali kmet, mati Ana Petrič. K. mobiliziran 1915, po vrnitvi iz vojne 1918 propagiral zbiranje orožja in boj proti it. zasedbi, se je ves posvetil borbi proti faš. Bili so pogosti pretepi v javnih lokalih, napadi na it. izvidnice v Postojni in trošenje letakov po pivških krajih. K. so zasledovali, pobegnil je v Jslo., spoznal mnogo ubežnikov, se pogosto vračal sam in s tov. v Postojno in na Pivko, napadal faš. in ovaduhe, zbiral podatke o faš. nasiljih, vojnih objektih, faš. oboroženih silah ipd. Imel je več sodelavcev v Jsli., na Pivki, v drugih krajih Prim., med temi Jože Vadnjal iz Zagorja, vodja TIGR na Pivki, povezan z bazoviškimi junaki, Janez Penko, organiz. TIGR iz Koč. K. so ujeli, zaprli v Kopru, prebil zid v zaporu, skočil s sojetniki v morje, pribežal v jetniški obleki v Koče k Penku, ki mu je dal obleko, se vrnil v Jslo. Močno oborožen se je vračal in križaril po Prim. z Mir. Obersnelom, v letih 1928–29 s študentom D. Zelenom iz Senožeč in T. Černačem iz Matenje vasi. K. se je zaklel, da se živ ne pusti prijeti. Glede akcij se kmalu niso strinjali in K. ni hodil več z njima, a je bil zaradi drznosti legendarni junak za Postojnčane in mnoge Primorce, za faš. in ovaduhe strah, podpirali so ga prijatelji v Jsli. in na Prim., imel zavetišča v Postojni, Kočah, Zagorju (Marinčičevi), Slavinji (Mohorčičevl), Hruševju (Ogrizkovi), Žejah (Čadežev mlin) itd. Spomladi 1930 so ga skrivali in hranili Štokovi na Kontovelu. K. je izginil v noč, 7. jan. 1930 je med 18. in 19. uro skozi okno ustrelil okrutnega faš. in ovaduha Gofreda Blazino v Hruševju, nekaj pozneje je bil pri odcepu ceste na Laze zadet fašist Giosuè Capelli, cestni inšpekt., ki je ustrahoval in pretepal domačine. K. je odvzel okrog 16. ure poleti 1930 2.000 lir davkarju na Šentviški gori, takojšnja intervencija številnih faš. ni izsledila K., ki se mu je nekam mudilo; sodelavci trdijo, da je bil v sodni dvorani prvega trž. procesa, nato so pri Marinčičevih v Zagorju natipkali načrt pomembne akcije, da ga nese v Jslo. V Čadeževem mlinu je povedal, da gre, in je 2. sept. 1930 šel čez mejo, opoldne padel v zasedo, ubit fašist Romano Moise iz Tržiča, ranjena Giuseppe Caminada iz Trsta, Giovanni Battista Dus iz Attimisa, K. ranjen. Ali se je sam ustrelil ali ga je Dus, kot je trdil, Černačeva trditev se delno ujema z dolgo reportažo v Il Piccolo, ki piše, da je bil K. ranjen. Ni jasen potek borbe, orjak Dus je ostal živ. Faš. niso vedeli, kdo je mrtvi, prepoznal ga je na postojnskem pokopališču ovaduh Ferdinand Rink, potem ko ga je mati zatajila. Po obvestilu postonj. tigrovcev sta ponoči prišla iz Zagorja Fr. Marinčič in Fr. Česnik in v mrtvašnici preiskala mrtvega K., nista našla natipkanega načrta. Faš. policija je odkrila pisalni stroj, aretirala Marinčičevega očeta in sina Iva, zaprta v Trstu sto dni, Iva pa obsodili na 7 let ječe. Tone Černač je pri zasledovanju dihurja odkril zaloge orožja in streliva pod podom svinjaka v Bulčevem gradu v Mirni, v katerem je bival K. in skrival orožje.

Prim.: Po podatkih T. Černača, Vikt. Hajna iz Postojne, J. Godniča, T. Laharnarja s Šentviške gore, Fr. Marinčiča, Ivanke Štoka, Kontovel 6; Picc. 6. sept. 1930.

Rut.

Rutar, Tone: Kukec, Josip. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016440/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine