Primorski slovenski biografski leksikon

Kuk Ivan, pisec domoznanskih spisov, r. 20. apr. 1823 v Tolminu, u. 13. sept. 1864 na Dunaju. Oče Janez, posestnik, mati Katarina Rutar. Dovršil je gimn. in dve leti filozofije, 9. nov. 1846 pa je stopil v avstr. vojno mornarico, kjer je bil sprva administrativni, pozneje računovodski uradnik ter je napredoval do računovodskega uradnika I. reda. Sprva je bil v Trstu, potem v pomorskem arzenalu v Pulju. 1. apr. 1860 je postal računov. uradnik deželnega vojaškega področja v Ofnu. Bil je poročen in je imel pet otrok. V matične knjige je vpisal znanje nemšč., ital., slov. in franc. Pisati je začel 1850, ko je živel v Trstu, kajti ur. mladinske revije Vedež I. Navratil se je »gospodu K. iz Trsta« pod črto zahvalil za dopis Kinezi v Terstu in mu obljubil, da bo v kratkem objavil tudi njegov spis o času, spis o krojaču pa je poslal Ljubljanskemu časniku. Zahvalil se mu je tudi za poslani kitajski denar. Tako je torej v III. letniku Vedeža (1850) priobčil pet krajših literarnih prispevkov, ki so precej anekdotne vsebine: Leta življenja. Pripovedka primorska. Po laškem; Jedna Avstrija čez šest francoskih dežel. (Resnična zgodba); Kukavica in kmeta, basen; Kinezi v Terstu, opis angl. ladje, ki se ustavi v Trstu s 40 Kitajci in Bengalci; Čas, razpravica. Spisi obsegajo največ po tri strani. V Einšpielerjevem Prijatlu je 1855 priobčil tri spise: Dantova jama, Lesena polenta in Sprememba. V Dantejevi jami nad Tolminom je nazorno opisal življenje na Tolminskem in v Pulju, v junaku Matičku pa je nekaj avtorjevih potez. V Gorici je študiral »za gospoda«, bil navdušen planinec in dobro poznal Prešerna. Vojsko je služil v Trstu in Pulju, zato dobro opisuje življenje ob morju in v okolici Pulja. V Spremembi se tolminski mladenič reši vojaške suknje s tem, da se umakne k stricu v Istro. Ta ga pošlje z ladjo v Kotor, kjer dela kot kovač in se poroči s Črnogorko. Povestica izzveni v slavospev slovanski vzajemnosti. V Slovenskem prijatlu 1857 je priobčil kratek članek O spominu Vodnikovemu. V njem predlaga, da bi Vodniku vzidali v Šiški na rojstni hiši pri Žibertu spominsko ploščo, na lj. tržnici pa bi mu postavili spomenik. K. je bil razgledan, narodno zaveden in čustveno navezan narodno Tolminsko in življenje ob morju. Sprva se je podpisoval Janez N. Kuk, v Slov. prijatlu Ivan Kuk.

Prim.: Ž. arh. Tolmin; podatki iz vojnega arh. na Dunaju: Conduit-Listen 1852/13 fasc, Qualifikations–Tabelle 117/2881; TolmZb 1975, 226–33; pismo vojnega arh. na Dunaju z dne 22. mar. 1982.

Stres

Stres, Peter: Kuk, Ivan. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016420/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine