Primorski slovenski biografski leksikon

Križnar Naško, etnolog, cineast in publicist, r. 25. maja 1943 v Lj., živi v Novi Gorici. Oče Mirko, komercialist, mati Lidija Švajger, uradnica. Osn. š. je obiskoval v Stražišču pri Kranju, gimn. v Kranju in jo dokončal 1962. Od 1962 do 1965 je študiral arhitekturo na FAGG U v Lj., a je študij opustil. V tem obdobju je prišel v stik z amaterskim filmom v Fotokino klubu Janez Puhar v Kranju. 1963 se je pridružil skupini OHO, ki so jo sestavljali še Marko Pogačnik, Marijan Ciglič, Iztok Geister, Franci Zagoričnik, Milenko Matanović, Andraž Šalamun, Aleš Kermavner idr. S skupino je sodeloval do 1971 kot filmski snemalec, režiser, pisec in izvajalec songov, sodelavec publikacije OHO, ustvarjalec topografske poezije, soustvarjalec happeningov io projektov. 1964 je ustvaril filmski prvenec Nadstavba. Od 1964–70 je deloval kot filmski amater in publicist, sodeloval je na vseh pomembnih festivalih amaterskega filma v Jsli. in dobil številne nagrade. Do 1970 je posnel več 8 in 16 mm eksperimentalnih filmov. Od 1965–70 je študiral etnologijo na FF U v Lj., kjer je diplomiral 1970. Istega leta je izdelal profesionalni filmski prvenec, 35 mm kratki igrani film Beli ljudje. 1972 je pri Viba film izdelal dva 35 mm filma: kratki dokumentarni Leteča procesija in kratki animirani Genezis. Od 1970–72 je bil v ur. odb. lj. revije Ekran in sarajevske Sineast. Objavljal je v beograjskih revijah Rok in Vidiki. 1970 se je udeležil jsl. festivala dokumentarnega in kratkega filma v Bgdu (nagrada Mladine) in GEFF v Zgbu (dve nagradi). Istega leta je sodeloval na mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu, kjer je bil član jsl. delegacije. 1972 se je zaposlil v GorMuz v Novi Gorici kot kustos etnolog. Tu se je začel ukvarjati s temeljnimi etnološkimi raziskavami zaključenih področij zahodne Sje., katerih sad so zlasti razstave in strok. članki, pa tudi etnološki filmi. Od 1975 je preds. komisije za film pri SED. Več let je uspešno vodil filmski krožek na osn. š. v Solkanu. Na etnološkem področju sodeluje tudi z nekaterimi slov. ustanovami in društvi v It. 1981 je vodil muzeološko ureditev etnografskega muzeja v Bardu v Beneški Sji. Vzporedno z delom v GorMuz so nastali številni etnološki članki in razprave, npr.: Mera kot osrednji dogodek poselitve planine Za skalo (Sreč 1973); Planinsko naselje v porečju zgornje Soče (GorLtk 1974); Stanovanjska kultura na Gori v luči spreminjanja hišnih oblik (GorLtk 1975); Slovenski Kras. Oris etnološke problematike (JKol 1978); Etnološka fotografija – problem večmedijskega izražanja (Človek skozi objektiv etnologa, vodnik k razstavi, 1978); Gorko-slatki etnološki film (28. Festival jsl. dokumentarnog i kratkometražnog filma u Beogradu, 27.–31. mart 1981); Problems of Slovene Ethnological Film (Glasnik SED 1980); Ljudsko pustovanje v štirih vipavskih vaseh (JKol 1981). Njegovo je delo Slovenski etnološki film. Filmografija 1905–1980 (Lj. 1982). Ustvaril je številne filmske dokumentarne zapise z različnih območij Primorske, do 1982 je tako nastalo 28 filmografskih enot na formatu super 8 mm, nekaj od teh zvočnih. Tematsko prevladujejo zapisi pustnih šeg z obeh strani meje na Primorskem. V okviru dogovora med GorMuz in SED je opravljal nekatera naročila na področju etnološkega filma tudi za druge ustanove, tako npr.: za PZE za etnologijo na FF U v Lj., Gorenjski muzej Kranj, Pokraj. muzej Koper, Posavski muzej Brežice. Aktivno je sodeloval na mednarodnih prireditvah znanstvenega filma v Temišvaru (1978) in Ostravi (1979), prav tako tudi na mednarodnem festivalu družboslovnega filma Festival dei Popoli v Firencah in na festivalu etnografskega in sociološkega filma v Cinéma du Réel v Parizu. Z etnološkimi objavami se oglaša v Glasniku SED, GorLtk, JKol, PDk, PrimN, PrimSreč in Traditiones. S prispevki s področja filma sodeluje pri lj. Ekranu.

Prim.: Osebni podatki; dokumentacija GorMuz; Rok 1, Bgd 1969, 44; Tomaž Brejc, OHO 1966–1971, Lj. 1978 (razstavni katalog), 86 in pass.; Adresar etnomuzikologa Jugoslavije, Informatica museologica, Zgb 1978, št. 4, 28; Filmografija jugoslovenskog filma 1966–1970, Bgd 1974; Cinema Action 1980, št. 10–11, str. 210–214; Ekran 1981, št. 1–2, str. 73–74; Delo 17. apr. 1982 (sobotna priloga).

M. V.

Vuk, Marko: Križnar, Naško (1943–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016310/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar - 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982-1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine