Primorski slovenski biografski leksikon

Kravanja Ferdo, delavec, tigrovec, borec in organizator NOB na Tolm., r. 10. avg. 1912 v Čezsoči, u. 10. okt. 1944 v zaselku Paljevo pri Desklah. Oče Matevž, mali kmet, krošnjar, padel pri Doberdobu 1916, mati Ana Kravanja; trije bratje in tri sestre. Po osn. š. v domači vasi je delal na kmetiji in drugod, učitelj Fr. Sivec pa je v vasi organiziral ilegalno celico in vzgajal revolucionarje. Najodličnejsi so bili: K., Ivan Ivančič (PSBL I, 559–60), Fr. Kavs (gl. čl.), Leopold Čopi, I. Šuler, Edi Mlekuž idr. Pisali so list Škandalist, v katerem so pikali vedenje fantov in deklet. Ti so jim odgovorili z listom PPP, 3P ali TRIPE (iz Plebejci Proti Purgarjem). Ko so K-evi prijatelji odkrili pisca, so izdajali 1933 z roko pisani list Netopir (okr. 60 štev.). 18. apr. 1931 sta K. in Ivančič zažgala osn. š. v Bovcu iz protesta proti ustrelitvi bazoviških junakov. Enako so zažgali šolo v Čezsoči (neznani sodelavci), požig šol v Plužnah in Logu pod Mangartom se ni posrečil. Poleti 1931 je na Jesenice izseljeni Andr. Čopi iz Kala-Koritnice uredil sestanek med K. in Kavsom z D. Zelenom in Bertijem Rejcem z Jesenic na meji pri Jalovcu. K. in sodelavci iz Čezsoče so odslej tu prevzemali antifaš. tisk in orožje in se urili v streljanju. K. je prehajal mejo tudi na Bogatinu in Ratečah in se sestajal z voditelji TIGR-a v Lj., na Jesenicah in drugod. Na povratku so ga faš. 24. febr. 1933 prijeli blizu Fužin, ga pretepli in odpeljali v Rim, da je odslužil vojaški rok (do 27. avg. 1934). K. je po vrnitvi domov nadaljeval z delom; 19. jun. 1935 pa je pobegnil v Jslo., da bi se izognil vojni v Abesiniji. Nekaj časa je bival na Jesenicah, nato se je zaposlil pri Slogradu. Ker ga je stalno delo oviralo pri antifaš. dejavnosti na Prim., se je oprijel krošnjarstva, nosil s tigrovci čez mejo orožje in liter., z njimi organiziral 20. sept. 1938 atentat na Mussolinija v Kobaridu, ki naj bi ga bil izpeljal Fr. Kavs. Zaradi intervencije nem. in it. vlade so K. aretirali in v Bgdu obsodili na pet let ječe. Kazen je prestajal v Sremski Mitrovici in Nišu, ob napadu na Jslo. pa je prišel iz zapora. Vrnil se je v Sjo. Pridružil se je D. Zelenu in T. Majniku, ki sta se skrivala v bunkerju blizu Strug v Ribniški dolini, ko pa so se zatekli v Lovšinovo kočo na Mali gori, so jih 13. maja 1941 zjutraj napadli it. vojaki in ju ranili: Zelen se je ustrelil, K. obstrelil, Majnik je ušel v okovih. K. se je zavedel v kočevski bolnišnici in zatrjeval, da je Srb Djuro Jovanović iz Chicaga. Prepeljali so ga v lj. bolnišnico, od koder so ga rešili pristaši OF. Nekaj časa se je skrival v Lj., 26. maja 1942 pa je odšel k partizanom. Nekaj časa je bil v vipavski četi, konec jul. je prišel na Tolminsko, bil aktivist in organizator OF, član okrož. OOF, 18. mar. 1943 je postal sekretar OK KPS in po združitvi okrožij sekretar OK KPS za Zahodno Prim. Med potovanjem iz Benečije na Lokve na Pokraj. odb. OF je bil v zaselku Paljevo zadet skozi lobanjo in možgane. Pokopali so ga v Desklah, po vojni v Čezsoči. Part. ime Peter Skalar. Po njem se imenuje koča na Kaninskem pogorju.

Prim.: Ferenc, Tiger; TolmZb 1975; Borec 1962 in 1963; PrimN 15. dec. 1972; PDk 26. okt. 1980.

Rut.

Rutar, Tone: Kravanja, Ferdo. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016040/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine