Primorski slovenski biografski leksikon

Krašna Zmago, učitelj, tigrovec, polit. delavec, r. 6. apr. 1906 v Idriji, u. febr. 1945 v nem. taborišču Flossenburg. Oče Anton, rudar, mati Frančiška Petrič. Osn. š in nižjo gimn. je dovršil v Idriji, učit. v Tolminu, a so ga v zadnjem letniku zaradi protifaš. zadržanja izključili, zato je maturiral v Vidmu 1925. Organiziral je dijaške klube v Tolminu, PD v vaseh, veliko je predaval, režiral igre in sam igral, zato po maturi ni dobil službe. Med 1925–28 je delal pri ZPD, v ured. E, pri GM, ustanavljal ilegalne celice, delil v Gorici knjige in ilegalni tisk voznikom, po vaseh, sodeloval pri protifaš. izletih v gore, na dijaških zborovanjih na Krnu, v Trnov. gozdu, vodil ilegalne sestanke v Kobaridu, Vipavi, Brdih, se udeležil požiga lesenega mostu čez Sočo, šole v Smasteh. Bil je .glavna zveza s furlanskim gibanjem, ki je prejemalo tigrovsko literaturo, od 1927 je bil član KPI. Zaradi udeležbe pri likvidaciji provokatorja Viktorja Kogeja v Gor. 22. avg. 1928 so K. aretirali in pred Poseb. sodiščem za zaščito države v Rimu obsodili na pet let ječe (11. maja 1929), oče pa je izgubil v rudniku delo in se preselil v Jslo. Ko se je po amnestiji nov. 1932 vrnil k sorodnikom v Idrijo, so ga faš. tako preganjali, da je pobegnil k staršem v Log pri Brezovici. Dobil je zaposlitev v tovarni Semperit v Kranju, poklical k sebi starše, oče je prevzel njegovo mesto v tovarni, sam je dobil mesto uradnika v tekstilni tovarni Jugočeška. Sodeloval je s komunisti in pripravljal stavke tudi po drugih mestih, bil preds. društva Sloga v Kranju. 15. apr. 1934 je postal učitelj iz bednostnega sklada. Poučeval je pri Sv. Trojici na Notranjskem in v Predosljah pri Kranju, nato je bil dobro leto pri okraj. načelstvu v Kranju, 1936 se je vrnil na osn. š. v Zg. Dolino (zdaj Jelendol), potem v Markovce na madž. meji, v Adrijance, v jeseni 1941 so ga Madž. premestili v Orehovico v Medžimurju. 1937 se je poročil z Ano Vižintin, katere starši so bili iz Doberdoba, in žena mu je pomagala pri vsem polit. delu. Po prihodu v Prekmurje se je K. povezal s KPS, v Adrijancih je ustanovil Društvo kmečkih fantov in deklet, organiziral večerno šolo za mladino, pomagal ustanavljati kmetijske nabavne zadruge, sezonskim delavcem je pomagal do pravic. Po okupaciji se je povezal z OF, uredil zvezo s partizani preko Kalnika, zato je imel okt. 1941 preiskavo, nov. je bil aretiran in se zagovarjal v franc., da se je rešil velikega procesa, ko so obesili Cvetka in Kardoša, mnoge pa obsodili na visoke kazni. Spomladi 1943 so ga z ženo zaprli v zapore v Čakovcu, 3. okt. 1944 so ga spet aretirali in odpeljali z 200 Medžimurci v Komarom na Češko, v Uoščah si je prerezal žile, da bi prišel v ambulanto, toda odpeljali so ga v Dachau, kjer je prebolel tifus, nato v Flossenburg, kjer je umrl. K. je bil nadarjen, požrtvovalen, temperamenten, velik rodoljub, že kot dijak je pisal pesmi, se poskušal v dramatiki, do aretacije 1928 je dopisoval v takratne prim. liste in revije.

Prim.: TolmZb 1975; Aula IV; PDk 31. dec. 1980; Ferenc, Tiger, pass.; razni dokumenti; Krašnov življenjepis; podatki žene Ane; Prekmursko šolstvo.

Rut.

Rutar, Tone: Krašna, Zmago. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016000/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine