Primorski slovenski biografski leksikon

Kranjc Ana, pedagog (andragog), r. 20. jun. 1938 na Ustjah (Ajdovščina), živi v Lj. Oče Ivan, delavec, mati Marija Kobal. Osn. š. in gimn. obiskovala v Ajdovščini (maturirala 1957). Na lj. U je diplomirala iz pedagogike (1961) in psihologije (1962). Prvo delovno mesto je bilo v Ajdovščini na zavodu za zaposlovanje. Med 1964–69 je bila asistent na Inštitutu za sociologijo lj. U, nato asistent na odd. za pedagogiko Filoz. fak. U v Lj., prav tam je od 1973 docent in danes prof. ter predstojnik odd. za pedagogiko. 1971 je na lj. U zagovarjala doktorsko disertacijo Vrednotenja izobraževanja odraslih in družbena mobilnost. Že na prvem delovnem mestu se je odločila za raziskovalno delo izobraževanja odraslih (andragagika). S tem v zvezi se je izpopolnjevala tudi v tujini kot v Angliji (1960, 1974), ZDA (1969), Švici (1970), Kanadi (Toronto, 1971–72). Kot poseben predmet je uvedla andragogiko v študijski program odd. za pedagogiko Filoz. fak. S strokovnimi predavanji je nastopala tako v Jsli. kot v drugih državah: Oslo (1973), Pariz (1974, 1981), Leipzig (1975), Dar es Salaam (1976), Praga (1976, 1978, 1979, 1980), Esbjerg (Danska, 1977), Budva (1977), Berlin (1978, 1979), Lj. (1978, 1980, 1981), Sombor (1978), Dubrovnik .(1978, 1980), Sarajevo (1978, 1979), Kragujevac (1979), Bgd (1979), Novi Sad (1979, 1981), Mrb. (1979, 1980, 1981), Celje (1979), Crikvenica (1979, 1981), Ohrid (1980), Essex (1980), Plitvice (1981), Dobrna (1981). Poleg tega je imela po Sji. vrsto poljudnejših predavanj, v desetletju 1971–81 jih je bilo 240. K. je avtorica naslednjih samostojnih del The identification of educational values as a basic in adult education: a cross-national approach (Toronto 1972); Izobraževanje naša družbena vrednota (Lj. 1977); Andragoški pogovori s predavatelji (Lj. 1978); Metoda izobraževanja odraslih (Lj. 1979); Izobraževanje ob delu (Lj. 1979); Metodika dopisnega izobraževanja (Lj. 1981); Motivacija za izobraževanje (Lj. 1982). Poleg tega je objavila v jsl. in znanstvenem tisku drugih držav 200 razprav in člankov; njen prvi članek je izšel 1954 v PrimN. Kot soavtor je navedena na samostojnih delih Adult education in Yugoslavia (Praga 1978) in Andragogika (Lj. 1978). Pripravila je tudi več elaboratov, ekspertiz, raziskovalnih nalog in projektov, kot Motivacija odraslih za izobraževanje (1977); Institucionalne oblike izobraževanja odraslih in tendenca njihovega razvoja (1977); Vzroki in oblike osipa izobraževanja odraslih (1980); ima še 15 drugih naslovov iz 1964–76. Poleg raziskovalnega dela K. deluje tudi v strokovnih društvih. Bila je preds. Zveze pedagoških društev Sje. in je preds. Zveze andragoških društev Jsle. Kot zavzet zagovornik izobraževanja ob delu in iz dela je tudi članica Mednarodnega sveta za izobraževanje odraslih (ICAE). Sudeluje tudi kot ekspert za andragogiko pri UNESCO. Članica je ured. Andragogike, SodP, deluje v raznih organih lj. U, pri RK SZDL itd.

Prim.: ULjBB II, 648; III/l, 95–96; Kojeko 2, 512; osebni podatki.

B. Mar.

Marušič, Branko: Krajnc, Ana (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015920/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

Krajnc Ana, pedagoginja, andragoginja, r. 20. jun. 1938 na Ustjah pri Ajdovščini, živi v Lj. Diplomirala je iz pedagogike 1961 in psihologije 1962 na Filoz. fak. U. v Lj. in 1971 še doktorirala. Izpopolnjevala se je v Torontu v Kanadi. Od 1964–72 je bila raziskovalka na Inštitutu za sociol. in filoz. na U. v Lj. Od 1972 dela na Filoz. fak., od 1984 kot redna prof. za andragogiko, od 1990 je tudi dir. Centra za razvoj univerze. Utemeljila je visokošol. študij andragogike v Sji. Raziskovala je metode izobraževanja odraslih in motivacijo za izobraževanje ter sociološke teme: izobraževanje kot družbena vrednota, možnosti žensk v izobraževanju, dejavniki osebne uspešnosti. – Objavila je 11 publikacij (3 v angl.) ter več kot 200 strok. člankov in razprav. Važnejše so: Izobraževanje – naša družbena vrednota, Lj. 1977; Ženska v procesu izobraževanja in dela, 1977; Izobraževanje ob delu, 1979; Metode izobraževanja odraslih, 1979; Motivacije za izobraževanje, 1982. – Na njeno pobudo so 1985 v Lj. ustanovili prvo univerzo za 3. življenjsko obdobje (za starejše). Bila je preds. Zveze andragoških društev Jsle; članica je IO Mednar. sveta za izobraževanje odraslih na dunajskem centru OZN, sodelavka Unescovega centra za izobraževanje in prosti čas v Pragi. Prejela je Žagarjevo nagrado.

Prim: Z. Jelenc, K. A., Enc Sje 5, 368.

Ured.

Uredništvo: Krajnc, Ana (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015920/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine