Košič, Milan (1900–1950)

★

5. julij 1900

Celje, Slovenija

†

10. november 1950

Trst, Furlanija - Julijska krajina, Italija

Pokopan: Celje, Slovenija

Ime

ime:

Košič Milan

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi1015490" corresp="psb-text.xml#psb01731" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015490/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Milan</forename>
            <surname>Košič</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#gledaliski-igralec"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#reziser"/>
          <birth>
            <date when="1900-07-05">5. jul. 1900</date>
            <placeName>
              <settlement>Celje</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.2397495 15.2677063</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1950-11-10">10. nov. 1950</date>
            <placeName>
              <settlement>Trst</settlement>
              <settlement xml:lang="it">Trieste</settlement>
              <region>Furlanija - Julijska krajina</region>
              <country>Italija</country>
              <geo>45.6495264 13.7768182</geo>
            </placeName>
            <placeName type="buried">
              <settlement>Celje</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.2397495 15.2677063</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

Košič Milan, gledališki igralec in režiser, r. 5. jul. 1900 v Celju, u. 10. nov. 1950 v Trstu, pokopan v Celju. Po opravljeni gimn. se je posvetil gled. umetnosti. Prvi učitelji so mu bili Vaio Bratina, Milan Pugelj, režiser Šest. 1920 je prvič nastopil v celjskem mestnem gled. Po prvi svet. vojni je odšel v Berlin, kjer je tri leta študiral na visoki š. za politiko in obiskoval igralsko in režisersko šolo pod vodstvom svetovno znanega režiserja Piscatoria. Mnogo je pridobil tudi pri režiserju Lindbergu. Po vrnitvi v Celje je sledil igralski šoli Mil. Skrbinška. Tu je 1933 in 1934 ustanovil in vodil igralsko skupino Dramski studio. Postal je član SNG Mrb.; bil je igralec in režiser do nem. okupacije, ko je odšel v Lj. Med vojno so ga kot pristaša OF odgnali v Dachau in Buchenwald. Po vojni se je bolan ustavil v Trstu in postal član SNG. Trudil se je tudi kot učitelj v dramski š. K. se je razvil v karakternega igralca in komika. Poustvaril je nešteto oseb iz klasične dramatike, zgodovinskih likov, oseb iz sodobnega sveta in predvsem podob preprostega slov. človeka (Drnolec v Finžgarjevi Verigi, Balantač v Golarjevi Vdovi Rošliriki, Krjavelj v Jurčičevem Desetem bratu). Kot režiser je bil realist; zrežiral je nad 50 del, med temi tudi predstave na prostem (Jurčičevega Desetega brata, Novačanovega Hermana Celjskega, Shakespearovo komedijo Sen kresne noči). Ostale vloge: Tonček (Divji lovec), Krištof (Pesem s ceste), Chris, Lickcheese, Ragueneau, Anta (Pokojnik), Norec (Kar hočete), Klobčič, Žika (Nušić, Sumljiva oseba), Kostiljov (Na dnu), Wurm, Nicklaus (Via mala) idr. V Trstu je režiral Miheličeve Ogenj in pepel, sredi režije igre Danila Gorinška Rdeča kapica je umrl.

Prim.: SGL II, 320–21; LdP 30. apr. 1947; PDk 17. jun. 1947; SPor 13. nov. 1950; GL Trst 1946/47, 16.

B. Lu.

Kratice in krajšave

Lučana Budal

Budal, Lučana: Košič, Milan (1900–1950). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015490/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Košič, Milan (1900–1950)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Košič, Milan (1900–1950)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine