Primorski slovenski biografski leksikon

Kos Ivan, šolnik, r. 9. dec. 1849 na Kneži (Podmelec) pri Tolminu, u. 30. avg. 1931 v Pazinu. Gimn. obiskoval v Gor. (1864–72) in po maturi odšel k vojakom (1872–73), nato študiral klas. filol. na U v Gradcu in na Dunaju (1872–77), kjer je bil član akad. društva Slovenija (od 1872–73). Kot rezervist je sodeloval pri okupaciji Bosne in Hercegovine (1878), potem opravil državni izpit za gimn. prof. (1879), bil nekaj časa suplent na gimnazijah v Gradcu in Trstu (1879–82), nato pa prof. na nem. gimn. v Pazinu (1883–90) in v Pulju (1890–97). Potem je bil ravn. gimn. v Splitu (1897–1902) in hrv. gimn. v Pazinu (1902–19). Po It. zasedbi Istre in ukinitvi hrv. gimn. v Pazinu je bil upokojen in je starost preživljal v Pazinu do smrti. V letih 1888–90 je bil tudi okrajni š. nadz. za pazinski okraj. 1908 je postal š. svetnik (ces. odlok 30. nov. 1908), a 1912 je bil imenovan za člana pokraj. š. sveta za Istro. Čeprav je bil vdan avstrijski monarhiji, je bil vendar dober rodoljub, zaslužen vzgojitelj mladih prerodnih generacij v Istri, dobrotnik narodnih ustanov in večletni aktivni odb. Dijaškega pripomočnega društva. Po njegovem zavzemanju je bil zgrajen Dijaški dom v Pazinu (1913–14), a za dijake je z veliko vnemo očetovsko skrbel: za njihovo prehrano, stanovanja, podpore in štipendije. S prof. zborom je organiziral nedeljska predavanja za ljudstvo v Narodnem domu v Pazinu (1907), ki so bila zelo koristna in izredno obiskovana. Njegova zasluga je, da je prišlo po večletnih akcijah (od 1884) do odprtja hrv. osn. š. (1890) in pripravnice za učiteljišče v Pazinu in posebno še do ustanovitve privatne ženske učiteljske š. v Pazinu (12. nov. 1912), kar je bil velik narodni uspeh. Sam je prevzel pedag. vodstvo š., bil član njenega kuratorija in brezplačno predaval na šoli (1912–18), pa tudi ostale gimn. prof. je pritegnil na brezplačno delo v želji, da bi Istra čimprej dobila potrebni narodni učiteljski kader. Ker je imel kot ravn. hrv. gimn. zelo delikaten položaj, je bil prisiljen na obzirno taktiziranje v odnosu na medsebojno zaostrenost med hrv. nacionalisti in it. iredentisti. Zato so ga večkrat napačno ocenjevali in mu delali krivico (npr. M. Mirkovič-Balota), češ da je bil izključno režimski človek, v resnici pa se je K. ves čas bal, da bi tako težko pridobljene in edine hrv. sred. šole v Istri ne zaprli. Njegov delež v preporodu Istre ni bil skromen in to mu je treba priznati, kakor mu je priznala pazinska gimn., ki mu je postavila spominsko ploščo na grob (1969).

Prim.: Programm des k.k. Staats-Gymnasiums zu Mitterburg... 1890, 30–31; J. Vencajz, Spomenica o petindvajsetletnici akad. društva Slovenija na Dunaji, Lj. 1894, 142; četvrti godišnji izvještaj Djačkog pripomočnog društva u Pazinu... 1902/03, Pulj 1903, 10; Deseti godišnji izvještaj... 1908/09, 1909, 13; Program c. k. velike državne gimn. u Pazinu... 1903/04, Pulj 1904, 33–34, 36; Naša sloga, Pulj 24. sept. 1908; J. Bačić, Hrvatska škola, Lj. 1916; T. Ujčič, Hrvatska gimn. u Pazinu o pedesetgodišnjici svog osnivanja 1899–1949, Pazin 1949, 27–32; M. Balota (M. Mirković), Stara pazinska gimnazija, Zgb 1950, 33, 35–36, 39, 47–61; S. Brajša, GorSreč 1968, št. 12, 54–55; T. Ujčić, Hod pokoljenja nad ponorom Pazinčice o 70-godišnjici Pazinske gimnazije 1899–1969, Pazin 1969, 51, 62, pass.; S. Rutar, Dnevnik 1869–1874, NGor. 1972, 24, 28, 103; Milanović, II, 345, 360, 373, 384, 445, 494; V. Močnik, Baska grapa, Lj. 1974, 33, 88; L. Zorzut, JKol 1976, 236–50; Portret objavljen: GorSreč III, 1968, št. 12, 55; Spomen knjiga 70 godina Pazinske gimn. 1899–1969, Pazin 1973 (razni avtorji).

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Kos, Ivan (1849–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015280/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine