Primorski slovenski biografski leksikon

Kompare (Kompara) Josip, duhovnik, politik, kulturni delavec, organizator, r, 6. nov. 1858 v Krepljah pri Dutovljah na Krasu, u. 10. febr. 1925 v mestu S. Luis (ZDA). Oče Mihael, kmet in zidar, mati Ana Škapin iz Vrabč. 1. in 2. razr. osn. š. obiskoval v Dutovljah. Žpk J. Brence (PSBL I, 134) ga je poslal v gor. normalko (1868–70), kjer mu je bil uč. A. Hribar (PSBL I, 546). V Gor. je opravil tudi nem. gimn. (1873–80). Hrano in stanovanje je imel v Malem sem. Bogoslovje je dovršil v Velikem sem. pod ravn. J. Gabrievčičem (PSBL I, 400–01). Za prefekta in prof. je imel A. Mahniča. V mašnika je bil posvečen 1884. Nekaj časa je služboval kot kpl. v Škednju pri Trstu in v hrv. Istri. V začetku 1889 imenovan za žpk. uprav. v Ospu, 22. dec. istega leta za žpk., 31. dec. za dekana. 1895 izvoljen v istrski dež. zbor in bil poslanec več mandatnih dob. V Ospu je ostal do 1907, ko je moral zaradi neke ljubezenske zgodbe zapustiti rodno zemljo. Preselil se je v mesto S. Luis (ZDA), kjer je zgradil c. sv. Jožefa, ustanovil in vodil pisarno za slov. izseljence, sredi katerih je deloval do smrti. Ko je bil v gimn., je K. začel skladati pesmi narodnoobrambnega in ljubezenskega značaja pod psevdonimom Josip Kumovič. Kot kpl. v Škednju se je izkazal za dobrega govornika in pevca. Stalno si je prizadeval za oživitev glagolice med Slov. in Hrv. v Istri. V ta namen je 1902 m 1903 organiziral sestanke za istrske in druge slov. duhovnike v Trstu, Pazinu in pri Buzetu. 1903 so mu slov. in hrv. bogoslovci v Gor. pod vodstvom F. Terseglava poslali spomenico za uvedbo slovan. obrednega jezika. Sam je dal pobudo za vrsto spomenic (1904 duhovnikov škofu Naglu v Trst, i. 1. slov. in hrv. poslancev ter slov. in hrv. duhovnikov papežu) in mislil uvesti v Ospu liturgijo v staroslovanščini. V Ospu je dal prezidati in opremiti dekanijsko c., vpeljal Tretji red sv. Frančiška, skrbel za domači misijon, navduševal za knjige MD. Zavzemal se je za stanovsko organizacijo med slov. duhovniki in dočakal ustanovitev Zbora svečenikov sv. Pavla v ilirskih cerkv. provincah. Skrbel je za šolstvo in ljudsko izobrazbo, za kult. in gosp. napredek svojega ljudstva, še posebej, ko je bil dež. poslanec najprej v Poreču in nato v Kopru. V dež. zboru se je potegoval za zgradnjo novih š. poslopij v Plavjah, Škofijah in Miljskih hribih. 1898 je skupaj s Spinčićem dosegel, da niso uvedli novih š. davkov v Istri. 1901 so po njegovi zaslugi uredili ribjelovske pravice v Škofijah. Pod njegovim vodstvom so se ustanovila v Osapskem okolišu razna prosvetna društva: Domovina v Ospu, Straža v Plavjah, Slovenski dom v Strmarju, Naš dom na Badihi. K. je bil ljudski voditelj in borec za narodne in jezikovne pravice slov. in hrv. ljudstva v Istri v družbi s hrv. kolegi: V. Spinčić, I. Mandić, M. Laginja in M. Trinajstić. 13. sept. 1903 je nastopil kot glavni govornik v Dolini ob 25-letnici dolinskega tabora. Na gosp. področju si je K. pridobil velike zasluge z regulacijo osapske Reke in vseh njenih dotokov, ki so pogosto poplavljali vso dolino od Gabrovice do žaveljskega izliva v morje, da je bila neporabna za poljedelstvo. Po K-evi zaslugi, ki se je za to boril v dež. zboru, sta država in dežela uredili hudournike in bonifieirali nad 4 km dolgo dolino. K. je ustanovil tudi Vodno zadrugo z namenom, da bi nadzorovala in skrbela za vsa popravila na reškem območju. Zahteval je regulacijo rek tudi na otoku Krku. Navajal je kmete na rabo umetnih gnojil, jih navduševal za napredno vinogradništvo in sadjarstvo ter jih spodbujal k vsestranskemu gosp. napredku.

Prim.: Osebni arh. dr. R. K.; NadškAGor., arhivalije; Jahresbericht... (Gymnasium) 1873–80; E 6. avg. 1901; 14. jul. 1902; 14. sept. in 21. nov. 1903;24. nov. 1908; NTr 12. mar. 1925 s sl.; 10. mar.1927 s sl.; V. Šček, Josip Kompara, KolGMD1926, 53–54 s sl.; Isti, Iz življenja imenitnega Kraševca, MaliL 1927, v podlistku od št. 3 do 10; Kjuder, 289–93, 294, 388.

Vh

Vetrih, Jožko: Kompare, Josip. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015050/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. februar 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine