Primorski slovenski biografski leksikon

Kolerič Antonija, knjižničarka, publicistka, slikarka, r. 9. nov. 1906 v Trstu, živi pri Sv. Ivanu - Trst. Oče Josip, nameščenec pri Magazzini Generali v Prosti luki, mati Antonija Kariš, šivilja. Dovršila je pet razr. slov. osn. š. in tri razr. it. nižje sred. š., potem tečaje knjigovodstva, strojepisja in nemščine. Ker je takrat vladala velika brezposelnost in je bila brez faš. izkaznice, so bile njene službe kratkotrajne, vmes pa je materi pomagala pri šivanju in vezenju in postala sposobna vezilja. Že kot otrok je hodila v Narodni dom pri Sv. Ivanu, kjer je bil oče član in delničar. Bila je naraščajnica Sokola, ki je imel sedež v Narodnem domu. Po prvi svet. vojni je pela v ženskem pev. zboru, ko so ga ukinili, je vstopila v mladinsko društvo Sv. Ivan (ustanovljeno 14. apr. 1926). Dekleta je učila ročnih del, da jih je priklenila na društvo. Pomagala jim je, da so si sešile bele bluze, vezene z narodnimi motivi kot dokaz, da so Slovenci še tam. V društvu je tudi predavala o ročnih delih. Med drugo svet. vojno se je vključila v OF in se avg. 1944 udeležila zbora aktivistov v Črnomlju. Po vojni je bila med ustanovitelji PD Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu, odb. in knjižničarka do 1962. Tudi je pela v zboru tega društva. Nov. 1946 je dobila službo pri SPZ, ki je naslednje leto ustanovila Narodno in študijsko knjižnico v Trstu (NŠKT), zato je K-eva postala pozneje njena knjižničarka. Konec 1947 je bila mesec dni na praksi v NUK v Lj., ker pa NŠKT ni bila dokončno urejena, je odšla K-eva za devet mesecev v upravo PDka. Ko so NŠKT preselili v uil, Geppa 9, je K-eva prevzela v njej delo in ostala knjižničarka do upokojitve (28. febr. 1971). Ker je bila pogosto sama, je morala opravljati vsa knjižničarska dela, kljub temu pa je knjižnico uredila in postavila na moderne temelje. Zastavila si je nalogo, da zbere v NŠKT ves zamejski in zdomski tisk od nekdaj do sodobnosti, naj bo natisnjen ali razmnožen. S pomočjo Marjana Pertota je zbrala, uredila in na ciklostil izdala pet bibliografij, ki jih je založila NŠKT: Bibliografija slov. tiska v Italiji med dvema vojnama, 1918 – 30. aprila 1945 (1966); Bibliografija slov. šolskih knjig in skript, 1947–1967 (1967); Seznam periodičnega tiska NŠKT (1968); Bibliografija slov. tiska v Italiji od 1. maja 1945 do 31. dec. 1954 (1969); Bibliografija slov. tiska v Italiji od 1. jan. 1955 do 31. dec. 1964, II. del (1970). Nadaljevanje je Slov. tisk v It. za leto 1968–69 (JKol 1970) in Slov. tisk v It. za leto 1969–1970 (JKol 1971). Temeljita je njena študija, zgrajena na bogatih virih, Nastanek, razvoj in uničenje slovenskih knjižnic (Prosvetni zbornik, 1868–1968, SPZ Trst 1968, 112–47). Krajši bibliografiji sta: Tržaška bibliografija (Zaliv 1971, št. 30–31) in Bibliografija del Vladimira Bartola (JKol 1974, 105–28). Delovanje mladinskega društva je opisala v Bili smo mladi (podlistek v PDk 5.-8. okt. 1965), Spomini na Zvonimira Miloša (PDk 1. dec. 1978) in članek o požigu Narodnega doma pri Sv. Ivanu (PDk 2. sept. 1981). Nekdanje življenje pri Sv. Ivanu je opisala v razpravi Utrinki iz življenja svetoivanskih mandrjarjev (PDk 2.-13. jun. 1980). Podobna je razprava Bil je Sv. Ivan in ni ga več (PDk 2.-20. mar. 1982). V obeh je opisala ljudi, razmere, običaje, uporabila vrsto narečnih besed in dodala več svetoivanskih ljudskih pesmi, ki so jih peli ob raznih prilikah. V svetoivansko narečje in v miselnost domačinov je prenesla Nušićevo enodejanko Gumb v Betuon; igrali so jo domačini na Stadionu 1. Maj. Ker je že od mladih let želela slikati, a ni bilo sredstev za šolanje, se je 1956 vpisala v Università popolare v Trstu, kjer se je 4 leta učila risanja in slikanja pri prof. Alice Psacaropulo-Casaccia. Pozneje se je učila grafike pri prof. Carlu Sbisà. Uveljavila se je kot slikarka-amaterka in razstavljala v Občinski galeriji v Trstu na skupinski razstavi »U. P.« olja in xilografie 1957, 1958, 1959, 1960, grafiko pa 1961, 1962, 1963, 1964; v Gal. S. Vidal v Benetkah «23 Incisori Triestini» 4. apr. 1963; osebno razstavo olj in grafik na Stadionu I. Maj v Trstu v okviru PD Sl. Škamperle 24. jun. 1963; na 2. Biennale d'arte internazionale v Iglesias (Sardinija) od 19. okt. do 9. nov. 1963 je prejela za grafiko nagrado »premio acquisto«; v Trstu v ul. Delle Zudecche na razstavi Quattro artisti all'ENDAS 12. dec. 1964 je razstavila olja; na Prešernovi proslavi PD Škamperle 2. mar. 1967 je razstavila s štirimi Svetoivančani; osebni razstavi je priredila v Tržaški knjigarni (grafiko) od 3. do 23. okt. 1971 in v Kult. domu na Opčinah od 23. mar. do 3. apr. 1977; v istem domu skupaj s slikarji iz Ben. Slov. od 12. do 16. avg. 1978. Ilustrirala je tudi pesniško zbirko Marije Mijot Souze in smeh (Trst 1962). O prvi osebni razstavi K-eve je Mil. Bambič zapisal, da slika »svojevrstno impresionistično s podolgovato navpičnimi potezami čopičev, tako da nje slike ustvarjajo skoro videz, kot da bi bile izvezene iz svilenih nitk«. S poglobljenim opazovanjem gibov in barv je poustvarila domače plesalce v narodni noši, ženske figure, cvetlice idr. »Vse so izvedene z ljubeznijo do podrobnosti in tehnično dovršene.« Slika hiše, portrete, domače ognjišče, kraško cvetje in drevje itd. v olju, ujedankah, suhi igli idr. 12. nov. 1981 je dobila Trubarjevo diplomo Zveze kult. organizacij Slovenije za izjemno uspešno delo v zvezi z NŠKT, ki jo je pomagala urediti in razviti, sestavila pa je tudi več bibliografij.

Prim.: Osebni podatki; Mil. Bambič, T. Koleričeva razstavlja v prostorih PD Škamperle, PDk27. jun. 1963; M. Jevnikar, Slov. tisk na Prim.med obema vojnama, M(Trst) 1966, 170–72; Isti,A. Kolerič-M. Pertot, Bibl. slov. tiska v It., 1945–1954, LitV 1969/70,188–89; Isti, A. Kolerič-M. PertotBibl. slov. tiska v It., 1955–1964, II. knj., LitV1970/71, 125; jk (J. Koren), Trubarjevo priznanje T. K., PDk 12. nov. 1981 s sl.; Trubarjeva plaketaT. K., PDk 14. nov. 1981; Mil. Škrap, Uporna mladina, Trst 1971, 101, 105; Neva Lukež, T. Kolarič in njena ljubezen do Sv. Ivana, PDk 16. apr.1982 s. sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Kolerič, Antonija. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014900/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine