Primorski slovenski biografski leksikon

Kolarič (Colarich) Natal (Natale, Božo, slednje veljalo bolj za ilegalno ime), organizator KPI in protifašističnega boja, r. 24. dec. 1908 pri Korošcih (Milje), umorjen verjetno 13. jun. 1944. Oče Josip, grobar, mati Pasqua Marsetich. V družini je bilo osem otrok, poleg njega sta padla še dva brata. Dovršil je le nekaj razr. osn. š., pozneje se je sam izobraževal. Telesno prizadet zaradi delno pohabljene noge. Po poklicu je bil čevljar. Že 1927 je v domačem kraju vodil komunistično mladino, od 1928 član KPI. Delal je večinoma med slov. in hrv. kmeti. 10. avg. 1930 se je izognil aretaciji, nato je več mesecev ilegalno delal v raznih krajih na Prim. 6. dec. 1930 je vodil tajno področno komunistično konferenco v Gabrovici, ki je bila posvečena krepitvi organizacije in kmečkim vprašanjem. Nato se je ilegalno umaknil prek meje v Novo mesto, kjer je imel spet težave s policijo, nakar se je preko Avstrije in Švice preselil marca 1931 v Pariz. Tam se je takoj povezal s predstavniki KPI, ki so ga spravili na partijski tečaj za ilegalce. Nov. 1931 (po drugih virih apr. 1932) ga je KPI poslala v Istro z naročilom, naj uredi ilegalno tehniko. Ta je začela obratovati apr. 1932. Tiskali so Kmetski glas in protifaš. letake. Istočasno je imel vrsto sestankov s kmeti. Organiziral je manifestacije kmetov proti davkom in težkemu gosp. stanju. 29. jun. 1932 je 450 kmetov manifestiralo v Dekanih, 3. jul. v Kopru, 1. avg. naj bi bila manifestacija v Trstu. Vendar so 9. jul. ob prenosu tehnike slučajno odkrili nekaj njegovih sodelavcev. Začele so se številne aretacije. Zaupnik OVRA, bivši konfiniranec, je pomagal policiji, da je 18. jul. 1932 pri Sv. Ani v Trstu aretirala tudi K. Večina aretirancev se je lahko okoristila s pomilostitvenimi ukrepi ob 10-letnici fašizma, trije pa so bili 26. sept. 1933 v Rimu obsojeni pred Posebnim sodiščem za zaščito države zaradi organiziranja KPI, pismene propagande, sestankov in obešanja rdečih zastav. K. je bil obsojen na 12 let zapora, Klement Purger na 8, Martin Montanja na 6 let. Na podlagi amnestije so K. oprostili 8 let ječe, dodali pa 5 let konfinacije. Večji del zaporne kazni je prebil v mestu Civitavecchia, 1937 so ga premestili v rimski zapor Regina Coeli, od tam pa v konfinacijo na otok Ponza. Vključil se je v polit. delo med konfiniranci in bil 2. jul. 1938 v Neaplju obsojen na 5 mes. in pol zapora ter 3 mes. pripora. Ko so 1939 razpustili Ponzo, so K. z »nevarnejšimi« konfiniranci poslali na otok Ventotene. Ob padcu fašizma se je 22. avg. 1943 vrnil v Trst, kjer se je kot glavni sodelavec voditelja KPI Frausina vrgel na delo. Ko je predstavništvo Fronte democratico nazionale iz Trsta, v katerem so bili predstavniki KPI, KD, PSI, PLI in Partito d'Azione, obiskalo 9. sept. 1943 poveljnika XIII. korpusa gen. Ferrera, da bi ga (zaman) pregovorilo za nastop proti Nemcem, je K. nastopil kot član zatiranega slov. naroda. Vendar je ostal K. vedno zastopnik KPI, vzgojen v viziji revolucije, ki bo rešila vsa vprašanja, socialna in narodna. Ko je bil mlad, so bila za KPI slov. društva nacionalistična. O bazoviških junakih je K. komisiji za nacionalna vprašanja pri CK KPI glede svoje generacije avtokritično priznal: »Bili smo zadovoljni, da so bili ustreljeni; nismo vedeli... Komite v Trstu nam je ukazal, naj ne vstopamo v slov. organizacije. Sedaj ne delamo več tako. Zahtevati pravice za vsa vprašanja.« Na podlagi teh razčiščevanj je Togliatti 1932 izjavil, da strankini predstavniki niso razlikovali nacionalizma zatiranega naroda od imperializma zatiralskega naroda in da so negirali nacionalno vprašanje. (Kacin-Wohinz). Med vojno se K. ni pridružil OF in se ni strinjal z razpravami o bodoči meji, češ da je to stvar dogovora po skupni zmagi nad fašizmom. Po 8. sept. 1943 je v sev. Istri nastala Brigata Triestina. En njen bataljon se je zadrževal na področju Milje-Škofije. Komandant je bil Giovanni Zol, komisar pa K., vendar ga je KPI poklicala v Trst. Postal je glavni organizator oboroženih skupin KPI Gruppi d'Azione Patriottica (GAP). Trojke je organiziral v Trstu, Tržiču, Miljah, istrskih mestih. Usoda skupine Brigata Triestina je bila naslednja: nemška ofenziva 2.–5. okt. 1943 jo je skoraj popolnoma razbila, 7. nov. je padel Zol, 11. dec. se je pod imenom Battaglione d'Assalto Giovanni Zol priključila Istrskemu odredu kot tretji bataljon. Kmalu je prišlo do sporov ravno zaradi nacionalnega vprašanja. Febr. 1944 se je K. v imenu KPI sestal s sekretarjem okraj,. komiteja KPS Stankom Pervanjem pri Badihi, da bi se ugladili izredno žgoči problemi. V tistem obdobju so v odredu obsodili in ustrelili dva it. vodilna partizana. It. bataljon so po razgovorih poslali nato na Kras, kjer se je apr. vključil v novo enoto Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste. Te dogodke so v času po Kominformu obnavljali Vidalijevi somišljeniki, ki so prikazovali K. kot »pravega internacionalista« in so celo kdaj obtožili slov. komuniste glede K. aretacije (Lav. 12. jun. 1950, Delo Trst 7. jun. 1952), česar v resnejši literaturi ni. 5. maja 1944 je bil v kraju Vermigliano pri Tržiču z drugimi aretiran. Zaprt in mučen v Sežani in Trstu. Glede smrti so podatki protislovni: Picc. je takrat prinesel besedilo obsodbe na smrt pred Posebnim sodiščem vrhovnega komisarja operativne cone za Jadransko Primorje za K. in 18 drugih, ki naj bi bili ustreljeni ob zori 18. sept. 1944. Druga pričevanja pa govorijo o K. smrti 13. jun. 1944, po nekaterih podatkih v zaporu, po drugih v Rižarni. Na trž. procesu o Rižarni je namesto bolne vdove pričal 24. mar. 1976 Giovanni Postogna, da je bil K. aretiran maja 1944 »v miljskih hribih«, mučen na trgu Oberdan in umorjen v Rižarni. K. se je 2. febr. 1944 civilno poročil s Stefanio Facchin. Zapustil je njo in hčerko. Po njem so poimenovali prosvetno društvo pri Korošcih in ulico iz Milj do Korošcev.

Prim.: Žpk arh. Milje; Paolo Sema, Luigi Frausin - Natale Kolarič, figli di Muggia operaia, dirigenti del P.C.I., eroi della Resistenza, Trst 1972 s sl.; Pierluigi Pallante, Il Partito Comunista Italiano e la questione nazionale, Friuli-Venezia Giulia 1941–1945, Videm 1980, pass.; za številne spominske članke z neenotnimi podatki v Lav. in Delo, trž. gì. La Resistenza nel F.-V. G., 569–70 in 588; Aula IV, 247–48; PDk 12. jun. 1948 s sl.; Maks Zadnik, Istrski odred, Nova Gorica 1975, pass.; Slov. Istra, pass.; Milica Kacin-Wohinz, O stališčih političnih strank Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini po priključitvi dežele k Italiji, PZDG 1981, št. 1–2; PDk 25. mar. 1976.

ij

Jevnikar, Ivo: Kolarič, Natal. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014850/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine