Primorski slovenski biografski leksikon

Kiauta Lojze, dr. ekonomskih in komercialnih ved, r. 27. jun. 1908 v Postojni, živi v Lj. Oče Alojzij, lastnik restavracije s prenočišči, mati Marija Fatur. Osn. š. je dovršil 1919 v Postojni, realko z maturo v Lj. 1926. Na U v Trstu je doktoriral iz ekonomskih in komercialnih ved 1932. Med študijem je bil član ali odb. raznih slov. društev, npr.: mladinskega društva Prosveta, Slov. akademskega društva Balkan, Slov. dijaškega društva N. Tommaseo, Športnega udruženja idr., dokler jih ni faš. oblast razpustila. Ves čas študija in pozneje v Postojni je bil pod policijskim nadzorstvom, imel več preiskav in bil zaprt, tudi med prvim tržaškim procesom sept. 1930. Zaradi nevzdržnih razmer se je 1935 za stalno preselil v Ljubljano. V službi je bil eno leto pri zavarovalnici, nato devet let pri Kreditnem zavodu za trgov. in industr., kjer je napredoval do pooblaščenca - člana ravnateljstva. Obenem si je pridobil naslov in pravico opravljanja svobodnega poklica »gospodarskega svetovalca«. Bil je član strok. Društva ekonomistov in odb. Zimsko-športnega saveza Jsle. Med vojno je bil član in aktivist OF. Takoj po vojni (maja 1945) je postal organiz. tajn. Denarnega zavoda Slovenije v Trstu. Po odhodu jsle. vojske iz Trsta je v Postojni organiziral in bil dir. podružnice istega zavoda za vso takratno cono B – slov. del, istočasno je nadzoroval vse denarne zavode te cone in vodil njihovo reorganizacijo ter bil komisar pri podruž. Tržaške hranilnice v Postojni. Ko je stekla organ. denarnih zavodov, je bil imenovan za člana komisije za vojno škodo pri Pov. PNOO za SlovPrim, pozneje je moral tukaj organizirati razna državna podjetja. Takoj po vojni ga je Okrož. sodišče v Lj. imenovalo za izvedenca v gosp. strokah, okrož. sodišče v Postojni pa za sodnega prevajalca in tolmača za it. jezik in za uradnega računskega preglednika za delniške družbe. Ob priključitvi SlovPrim FLRJ je delal pri Notranjskem gozdnem gospodarstvu v Postojni, nakar ga je 1. maja 1947 Uprava gozdnih gospodarstev SRS premestila v Lj. za šefa organizacijskega odseka. Nato je bil pri Min. za kmetijstvo in gozdarstvo, pozneje pri Min. za gozdarstvo in lesno industrijo načelnik ali vodja raznih oddelkov z nalogo, da organizira računovodske, finančne, komercialne, planske in druge službe pri podrejenih podjetjih. Zato je pripravil številne referate, navodila, analize in revizije po podjetjih. 1947 je bil poslan v Bgd kot zastopnik Sje. za izdelavo kontnega plana za gozdarstvo in lesno industrijo; ta plan je bil uzakonjen. Ob reorganizaciji gozdarstva 1950 je izdelal kontni plan za gojitev gozdov in ga je odobrilo Min. za finance, izdelal pa je tudi več investicijskih načrtov za gradnjo novih objektov. Pri številnih reorganizacijah gospodar. organizacij je bil član ustreznih komisij, bil resorni vodja za likvidacijo glavnih direkcij in številnih podjetij, kjer je bilo treba reševati vprašanje ekonom., financ., računovodskega in pravnega značaja. 1. febr. 1951 je postal dir. novega podjetja Silvaprodukt v Lj. in ga vodil do 1. febr. 1963, ko je bil izvoljen za izrednega prof. na Ekon. fak. lj. U. Ves čas obstoja Strok. združenja gozdnogosp. organizacij SRS (1956–59) je bil podpreds., nato član upravnega odb. Zbornice za kmet. in gozdarstvo, zadnji dve leti njenega obstoja preds. nadzornega odb. V obeh društvih je bil preds. komisije za ekonomsko-finančna vprašanja gozdarstva. Istočasno je bil član zborničnega odb. za gozdna gospodarstva in član odb. za kreditna vprašanja kmet. in gozd. Po ustanovitvi enotne Gospodarske zbornice je bil izvoljen za podpreds. odb. za ekonomsko-finančna vprašanja. Bil je tudi član nadzor, odb. Komunalne banke v Lj. V letih 1954–65 je bil stalno občasni sodnik Višjega gosp. sodišča SRS. Min. za gozdarstvo je priredilo več tečajev za računovodje, planerje, komercialiste itd., več tečajev je K. organiziral in vodil, na vseh pa predaval razne predmete. Predaval je tudi v sindikatih o ekon. vprašanjih. Bil je član in izpraševalec komisije za strok, izpite iz ekon. stroke za kmet. in gozdarstvo. Na srednji gozd. š. je nekaj let predaval o računovodstvu. Univerzitetno pot je začel na Biotehniški fak., kjer je honorarno predaval o kmet. računovodstvu (1954–59), kot docent pa predmeta računovodstvo in ekonomiko gosp. organizacij (1959–62). Leta 1962 je postal izredni prof. (1. apr. 1975 redni) na Ekon. fak., še naprej pa predava na Bioteh. fak. predmeta: Poslovanje gosp. organizacij in Ekonomiko OZD, predaval pa je tudi Trgovinsko poslovanje in Finančno poslovanje. Na Ekon. fak. je predaval do 1972 tri predmete: Ekonomika podjetja II. v 3. letniku, za kar je sestavil program in vključil tudi investicije, ki jih do takrat niso obravnavali. Takoj je prevzel tudi Planiranje v podjetju, ki so ga na novo uvedli, in je moral sestaviti program in ga graditi. 1965 je sprejel še Ekonomiko podjetja I. za 1. letnik. Zanjo je napisal 1969 skripta in jih 1971 razširil (317 str.), ki so prva samostojno napisana skripta za predmet na tej fak. Kot redni prof. predava Ekonomiko gosp. organizacije (OZD). Bil je vodja podiplomskega študija (III. stopnja) iz ekonomike in organizacije podjetij in obenem predaval o delitvi dohodka v podjetju. Na Bioteh. fak. pa je na podiplomskem študiju predaval o ekonomiki kmetijskih gosp. organizacij in o ekonomiki lesno-industr. podjetij. Poleg predavanj na obeh fak. je imel letno od 600 do 700 izpitov, okr. 90 krat je bil mentor za diplomska dela, 7 krat za magistrska, nekajkrat za doktorske disertacije. Republiški svet za prosv. in kult. ga je imenoval v matični odbor novo ustanovljenje Višje šole za organizacijo dela v Kranju za sprejem statuta in izvolitev učiteljev. Ker ni bilo ustrezno usposobljenih učiteljev, je začasno predaval ekonomiko podjetja (1970–72). Na Višji šoli za politične vede je na seminarju Komunisti, gosp. in družbena reforma (12. marca 1968) vodil razpravo o pogojih realne integracije v gospodarstvu. Bil je član odb. ali preds. vseh mogočih upravnih organov na U in zunaj nje, član Društva ekonomistov Lj. in drugih organizacij. Več let je bil član Istituto per gli studi economici ed organizzativi (ISEO) v Milanu, udeležil se je dveh mednarodnih simpozijev v Trstu kot diskutant o udeležbi tujega kapitala v it. in jslem. gospodarstvu (1970) in o optimizaciji gosp. in opremljenosti teritorija (1972). – K. je napisal več samostojnih del: Delitev celotnega dohodka gozdno gosp. organizacij (1957); Organizacija ekonomskih enot v gozdarstvu (1962); Smolarjenje v Sloveniji (1963); Ekonomika podjetja I (1968, 255 str., skripta); Uvod v ekonomiko in organizacijo podjetja (1971, 317 str., predelana in razširjena skripta); Uvod v ekonomiko gosp. organizacije (1975, 374 str.). Več raziskav, elaboratov in ekspertiz mu je založila Ekon. fak.: Delitev dohodka med organizacijskimi enotami v podjetju (1967); Poslovno združevanje in povezovanje v gosp. (1967); Nekaj variant za izračun zneska sredstev za osebne dohodke, ki naj odpade na zaposlene v centrali, pri obračunu teh sredstev po enotah podjetja (1967); Politika delitev osebnih dohodkov (1968); Finančni vidiki sanacije podjetij (1969); Ugotovitve višine cen storitev Zavoda študentski domovi Ljubljana na temelju danih predpostavk (1969, skupaj z D. Pučkom); Ugotovitev vzrokov in predlog za kritje nastale izgube v Zavodu študentski domovi Ljubljana, v prvih treh tromesecjih leta 1969 (1969); Možnosti integracije v kemijski industriji (1970, dva dela, skupaj z V. Rupnikom in N. Pertot); Konglomerat kot način rasti podjetja v gosp. SFRJ (1975, skupaj z D. Kotnikom, D. Pučkom, F. Dedekom in I. Rojškom). Vrsto znanstvenih in strokovnih sestavkov je priobčil v Gozdarskem vestniku, Ekonomski reviji, Našem gospodarstvu in v zbornikih. Pisal je tudi v srbohrv. Celotna bibliografija njegovih spisov je natisnjena v ULBB 2, 171–72 in ULBB 3, 220–21. Za svoje delo je dobil več priznanj in nagrad, ob 30-letnici Biotehnične fak. lj. U plaketo za prispevek k razvoju fak. in njenih enot (okt. 1977). Na tej fak. še vedno honorarno sodeluje, prav tako poučuje na Višji pomorski šoli Piran v Portorožu.

Prim.: Osebni podatki; ULBB 2, 171–72; 3, 220–21; MSE; Kojeko 2, 458; Objave U v Lj. 1958, št. 13, 42–43.

Jem.

Jevnikar, Martin: Kiauta, Lojze (1908–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014140/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine