Kenda, Vladimir (1915–1997)

Kenda Vladimir, protifašistični borec, časnikar, r. 29. jun. 1915 v Idriji, živi v Trstu. Oče Ivan, rudar, mati Frančiška Gantar, gospodinja, štiriletno osn. š. je dovršil v Idriji, nato eno leto v pripravljalnici v Alojzijevišču v Gor., tam dovršil sedem let gimn. v Malem semenišču (do 1933–34), matura na posebnem tečaju za povratnike iz vrst NOV in POJ v Postojni 1946. Ob opustitvi študija je odšel za eno leto v Bosno, kamor so se starši preselili 1931. V Lj. se je povezal z namenom, da bi se vključil v narodnoobrambno in protifašistično delo, z ožjim rojakom Ljub. Kolerjem (gl. čl), ki je bil član SKOJ in sodelavec TIGR. 30. okt. 1934 sta se oborožena odpravila na akcije v Idrijo. Tam je bil K. med zasedo orožnikov na nekem stanovanju ujet 16. dec. 1934. Zaprt je bil v Gor., Kopru in Rimu. Posebno sodišče za zaščito države v Rimu je uvedlo preiskavo proti K. in odsotnemu Kolerju zaradi požiga in iredentistične dejavnosti. Na sodni obravnavi je bil K. 20. mar. 1936 obsojen na 18 let in 2 meseca zapora zaradi pripadnosti protidržavni org. (Branibor v Lj., katerega tajnik je bil Ante Gerbec, PSBL I, 413) in žalitve državnih simbolov (fašistične izkaznice). Kazen je prebijal v Castelfranco Emilia do osvoboditve 16. dec. 1943. Med povratkom je šel v Ronkah z vlaka naravnost v partizane. Vključil se je v it. enote pri IX. korpusu. V Battaglione Triestino d'Assalto je postal namestnik četnega, pozneje bataljonskega komisarja. Ko je bataljon po dogovoru KPS-KPI 5. apr. 1944 v Srednjem Lokovcu postal XIV Brigata d'Assalto Garibaldi - Trieste, je K. postal namestnik brigadnega komisarja. Ob reorganizaciji it. enot so ga jeseni 1944 poslali v Belo krajino. Tam je bila 17. dec. 1944 na Suhorju ustanovljena it. brigada Fratelli Fontanot. Od sept. 1944 do 15. jan. 1945 je bil K. starešina it. podoficirskega tečaja pri podoficirski š. VII. korpusa, nato pri brigadi Fontanot do 9. apr., nakar pri it. oddajah Radia OF v Črnomlju. Od 6. maja do 12. jun. 1945 pri trž. radijski postaji (it. in slov. dnevne vesti), od 12. jun. 1945 do resolucije Informbiroja ur. pri dnevniku KP Il Lavoratore v Trstu. Od jul. 1948–50 pri listu La nostra lotta (Koper), nato pri La Voce di Trieste in II Progresso. Maja 1954 je stopil v ured. dnevnika CorrTs. Po ukinitvi nov. 1959 je stopil apr. 1960 v ured. PDk, kjer je ostal do upokojitve apr. 1976. V it. listih je pisal predvsem o polit. vprašanjih, v CorrTs in PDk pretežno dnevno kroniko, a tudi reportaže (o ustanavljanju dežele Furlanije-Julijske krajine, o kraških vodah, o priljubljenem planinstvu). K. je bil član Zveze primorskih partizanov (pozneje: Zveza partizanov STO), po razpustu v VZPI, kjer je ves čas v predsedstvu pokr. odb. v Trstu. Do razpusta član NSZ. O NOB je pisal v vseh omenjenih listih (gl. bibl. o odporništvu v virih), daljši zapis Brigada Fontanot je bil objavljen v JKol 1962 (109–15).

Prim.: Osebni podatki; Ljub. Koler, Delo partijske mladine med obema vojnama, IdrR 1964–1966 in 1969, predvsem 1966, 80–90; J. Koren, V. K. šestdesetletnik, PDk 29. jun. 1975 s sl.; L'Italia dissidente, 881; Aula IV, 306; Riccardo Giacuzzo-Giacomo Scotti, Quelli della montagna, Rovinj1972 pass., s sl.; Giorgio Iaksetich, La svolta dei comunisti triestini nel 1944 sul problema del confine orientale, Bollettino ISML, Trst, apr. 1977, 1–19; Pierluigi Parlante, Il Partito Comunista Italiano e la questione nazionale, Friuli-Venezia Giulia 1941–1945, Videm 1980; J. Javoršek, Radio Osvobodilna fronta, Lj. 1979, 305–306; La Resistenzanel. F.-V. G., pass.

ij