Primorski slovenski biografski leksikon

Kavčič (Kautschitsch) Anton, šolnik, govornik in lj. škof, r. 8. decembra 1743 v Idriji, u. 17. mar. 1814 v Lj. Sin Antona in Marije, dovršil gimn. in retoriko v Lj. (1756–62), stopil v jezuitski red 10. okt. 1762 na Dunaju in po opravljenem noviciatu in magisteriju v Leobnu študiral na dunajski U filoz., gršč. in hebrejšč. (1765–67), dosegel doktorat iz filoz. (1766) in poučeval mat. v Gradcu (1768–69) in humaniora v Lj. (1769–71). Po študiju teol. na Dunaju (1771–73) je postal tudi doktor teologije, a po razpustitvi jezuitskega reda (1773) služboval nekaj časa .kot pomočnik bibliotekarja akademijske knjižnice in v nadškof. uradih na Dunaju (levit in korepetitor v semenišču) ter stolni kurat. Potem je bil najprej kancler škofa Henrika Kerensa v Neustadtu (1784), nato pa po prenosu škof. sedeža v St. Pölten tudi kanonik (1785). Ko je 1804 dunajsko metropolijo prevzel grof Sigismund Hohenwart, ga je poklical nazaj na Dunaj, ga postavil za stolnega prošta in posvetil za pomožnega škofa (3. nov. 1805). Leta 1806 je bil K. imenovan za lj. škofa z odlokom cesarja Franca I., vendar brez knežjega naslova in nadškof. oblasti ter bil umeščen 11. okt. 1807. Zaradi franc. okupacije je bil K-ev položaj škofa zelo delikaten. Moral je odstopiti škof. palačo guvernerju, pri njem so iskali sodelovanje z novo upravo in ga prosili, naj pomirjevalno vpliva na razburjene ljudske množice (dolenjski upor 19. jun. 1809). Škofijske meje so spremenili in je moral za Koroško nastaviti posebnega vikarja v Beljaku in dr. Ob izbruhu nemirov v deželi je 13. okt. 1809 izdal opominjevalno poslanico, a v pastirskem listu z dne 1. dec. 1811 je dal vernikom odvezo od praznovanja odpravljenih c. praznikov. Francozi so ga vendar odlikovali z redom Legije časti (28. apr. 1813). Bil je tudi že star in bolehen in je kmalu po odhodu Francozov umrl. V tisku je objavil spise: Assertiones ex universa philosophia, quas Vindobonae... puhlici propugnavit Antonius Kautschitsch... (Viennae 1766); Lobrede auf den heiligen Erzbischòfe Cyrillus und Methodius... (Wien 1780); Lobrede auf den heiligen Kilianum... (Wien 1780); Lobrede auf den heiligen Franciscus von Sales (Wien 1783); Rituale Romanum usibus Dioecesis Labacensis accomodatum aucthoritate et jussu reverendissimi D. D. Antonii Kautschitz Episc. Labac. (Labaci 1808).

Prim.: Franč. samostan Lj., rkp. Historia annua Collegii Soc. Jesus Labacensis, 475–76; M. Pohlin, Bibliotheca Carnioliae... Lj. 1862, 30; Dimitz, Geschichte, IV, 268, 303, 348–49; J. Zupan, LZ 1885, 217–20, 280–82, 349–51, epigram pod. št. 36; I. Vrhovec, Zgod. Novega mesta, Lj. 1891, 181; I. Vrhovnik, SS 1893, 5–6; R. Čebulj, Janzenizem na Slovenskem in frančiškani, Lj. 1922, 31; V. Steska, ZUZ VI, Lj. 1926, 25–41; Mal, VII, 141–47, 260; J. Tavzes, Slov. preporod pod Francozi, Lj. 1929, 43; F. Kidrič, Dobrovsky in slov. preporod njegove dobe, Lj. 1930, 12, 54, 58, 85, 95, 106, 131, 190–91; Isti, Korespondenca Janeza Nepomuka Primca 1808–1814, Lj. 1934, 154, 160; Isti, Zoisova korespondenca 1808–1809, Lj. 1939, 76, 122; II. del 12 pass.; Arko 245; F. Dobrovoljc, Napoleonove ilirske province 1809–1814, Lj. 1964, 79–98; Simoniti, 16, 72; M. Ursič, Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za lit. zgod. Kranjske, Lj. 1975, 84, 156.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Kavčič, Anton (1743–1814). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013710/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. oktober 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine