Primorski slovenski biografski leksikon

Kamenšček Stanko, tigrovec, španski borec, univ. prof., r. 9. dec. 1908 v Ročinju, u. 5. febr. 1978 v Berkeleyu v ZDA, pokopan v Ročinju. Oče Anton, gostilničar in trgovec, mati Justina Dugar, štirje sinovi in hči, vsi narodno zavedni. V prvi svet. vojni so jih pregnali v Ben. Slovenijo, nato na Sicilijo (Mistretta), kjer je oče umrl 18. sept. 1916, konec vojne so dočakali v Saluzzu (Piemont). Zavedni in uporni Ročinjci so vplivali na K., ki je bil dijak na realki v Idriji do ukinitve 1923, nato z nekaterimi slov. dijaki v Fanu (Collegio nazionale Nolfi); tu je bila cenzura pisem in prepovedano slov. dopisovanje. K. je pošiljal in prejemal slov. pisma preko sošolca Camerinija, ki ni bil v zavodu. Med šolanjem na tehn. š. v Gor. je 1927 že sodeloval v TIGR z Zorkom Jelinčičem, A. Rejcem idr., organiziral ileg. celice po Soški dolini med Gor. in Mostom na Soči, povezoval z Gorico Tolminsko in Idrijsko dolino, Baško grapo in od tam nosil literaturo, pošto v Gorico in za svoje področje. Vodil je ubežnike iz Gorice do Grahovega ob Bači, zbiral podatke o faš. oboroženih silah in orožje, ki ga je hranil Her. Tomažič v Ročinju, vodil trošenje protivolilnih letakov ob volitvah 24. mar. 1929 in napise po zidovih ob Gortanovi smrti (17. okt. 1929). Pred aretacijo spomladi 1930 je ušel v Jslo., se vračal z oboroženimi skupinami in nosil ileg. tisk na Prim., sodeloval pri pošiljanju streliva it. antifaš. v Genovo. 1932 je šel v pilotsko š. v Novi Sad in Bgd, za njim še brat Anton v isto š. (1933) in po vrnitvi iz ječe 1936 brat Severin, ki se je ubil z letalom pri Čupriji 5. maja 1940. K. se je tajno vračal iz Bgda v Slov. in nosil z oboroženo trojko tisk na Prim. TIGR ga je 1937 poslal v špan. republikansko vojsko, po vrnitvi v Jslo. so ga degradirali, čin letal. poročnika so mu vrnili ob faš. napadu na Jslo. Na povratku iz Črne gore so ga ujeli Nemci, toda v Sarajevu je ušel. V Bgdu se je povezal z NOB, Nemci so ga 12. sept. 1942 aretirali in 24. mar. 1943 izročili it. OVRI. V pričakovanju smrtne obsodbe pred faš. Posebnim sodiščem v Rimu je propadel faš., zato so ga spet izročili Nemcem, a je ušel med prevozom v Nemčijo. Z osebno izkaznico Giuseppe Passerini je sodeloval z ilegalci in se v Rimu štiri tedne skrival v otroških zavetiščih, preoblečen v duhovnika. Po prihodu zaveznikov v Rim (6. jun. 1944) je odšel 23. jun. 1944 v jslo. letalstvo v Bari. Nov. 1944 je odletel s skupino v Jslo., dovršil letal. š. v Zemunu, bil imenovan za uprav. transportnega letalstva in predavatelja ter za uprav. civilne letal. š. 1947 so ga demobilizirali, ostal je pri civilnem letalstvu, na prošnjo pa je bil premeščen v Lj. za uprav. civilnega letalstva. 1. nov. 1950 je bil med vožnjo domov na vlaku na Jesenicah aretiran, obsojen na 4 leta ječe in degradacijo čina kapetana. 1. nov. 1955 je odšel čez mejo in dospel ob koncu 1956 v ZDA. Tu je dobil prof. mesto slov., srbohrv., it. in špan. jezika na U v Berkeleyu, nato v Oaklandu. Ko je dobil amer. državljanstvo, se je večkrat vrnil v domovino in na lastno prošnjo dobival pokojnino iz Jsle.

Prim.: T. Rutar, Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije TIGR na Tolminskem 1927–1940, TolmZb 1975, 315–61, 339 sl.; V spomin tigrovcu S. K., PDk 18. mar. 1979.

Rut.

Rutar, Tone: Kamenšček, Stanko (1908–1978). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013560/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič Kacin - Križnar, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine