Primorski slovenski biografski leksikon

Jeza Franc, časnikar in publicist, r. 30. dec. 1916 v Hajdini pri Ptuju, živi v Trstu. Oče Franc je bil trgovec z živino in manjši posestnik, mati Antonija Kozoderc. Osn. š. je dovršil v Hajdini, 1. razr. gimn. v Mrbu, ostale v Ptuju (matura 1939). Vpisal se je na pravno fak. U v Lj., a je moral študij po dveh letih zaradi vojne prekiniti, po vojni pa je dokončal študij etnografije in etnologije na U v Gradcu. Med okupacijo se je pridružil osvobod. gibanju in bil kot predstavnik kršč.-social. skupine in SKAD Zarje v odb. OF za univerzo. Dec. 1941 so ga zaprli in je preživel ostali del vojne v ječah in koncentracijskih taboriščih Dachau in Überlingen ob Bodenskem jezeru. Jun. 1945 se je vrnil v Lj. in se vpisal spet na U, vendar se je febr. naslednjega leta zaposlil kot časnikar pri SPor. Ker se ni strinjal s cilji in metodami režima, je 1. nov. 1948 pobegnil v It. ter prebil najprej 6 mes. v begunskem taborišču Fraschetto di Alatri pri Frosinonu, nato je odšel po krajšem bivanju v taborišču IRO (Cinecittà v Rimu) v Trst. Tu je dobil službo pri zavezniški poročevalski agenciji AIS, ko pa je prišla v Trst it. uprava, je kot nedržavljan izgubil službo. Odslej živi kot neodvisen časnikar v Trstu in sodeluje pri Radiu Trst A, kjer ureja kulturna poročila v okviru časnikarskih oddaj, sodeluje pri teh in drugih programih s fantastičnimi in drugimi novelami, s prevodi dram (26), z izvirnimi igrami za otroke in odrasle itd. Izmed dram je dobila Zadeva je končana leta 1964 prvo nagrado RAITrstA. Že na ptujski gimnaziji je sodeloval pri raznih dijaških listih in publikacijah, tudi pri predmaturitetnem zborniku Mlada setev. V Lj. je prevedel Makedonske novele in jim dodal daljši uvod o maked. slovstvu (1947). V Trstu je bil ustanovitelj in sourednik »neodvisne slov. revije« Stvarnost in Stvarnost in svoboda (1950–53). Sodeluje pri tedniku NL in pri revijah M(Trst), LitV, Tokovi (razpravi Premišljevanje o Španiji in Francoska navzočnost v Alžiru, 1956) in pri publikaciji Več otrok (1964). V knjigah je izdal: Nova tlaka slov. naroda. Študija o gospodarskopolitičnem položaju slov. naroda v Jsli. (Trst 1959, samozal.); povest Moč ljubezni (Mladika 1957–59, MD Clc 1967); Skandinavski izvor Slovencev. Etnografsko-jezikoslovna študija (1967, samozal.); O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine (Buenos Aires 1977); Nevidna meja. Povest iz daljne prihodnosti in druge fantastične zgodbe (GMD 1980); uredil in izdal je zbornik Alternativa (1978) in njegovo nadaljevanje. V NL je objavil V dachauskih blokih, fantastični roman iz bodočnosti Povratek iz vesolja, I. del (1961–62), roman Smrt v pomladi (1968–71, odlomki že v Stvarnosti in Stvarnosti in svobodi), Potopis po Skandinaviji (1970–71, psevdonim Viaticus); v Pčk mladinske povesti Dogodivščine dveh dečkov (1966), Kmetija otrok (1968–69), Pustolovščine v gozdu (1971–72), Sparunove dogodivščine z Obri (1972–73). V listih je objavil članke, v katerih je utemeljeval in širil idejo za neodvisno slov. državo in pluralistično demokratično družbo, npr. v Slov. svobodi (München–Trst), Slov. državi (Kanada), Smeri v slov. državo (Buenos Aires) idr. O teh idejah je polemiziral in tudi o svojem nazoru o skandinavskem (vandalskem) izvoru slov. naroda v nasprotju z dosedanjim zgodovinopisjem in tradicionalnimi trditvami slavistike. Pri svojem delu je zelo vztrajen, požrtvovalen, premočrten in neuklonljiv. Psevdonimi: Vili Hajdnik, Viaticus, fj. Dobil je trž. liter. nagrado Vstajenje 1979 za življenjsko delo.

Prim.: Vprašalna pola; 20 let Radijskega odra, 1946–1966, Tr. 1966 pass. (naslovi izvirnih in prevedenih iger in drugega sodelovanja na radiu TrstA); Jevnikar, Zam. lit. 1968, 58; isti, F. J., Moč ljubezni, LitV XIX, 1968, 157–58; isti, F. J., Skandinavski izvor Slovencev, LitV XX, 1969, 128; isti, F. J., Nevidna meja, M(Trst) 1980, 93–94; –j, –š, Skandinavski izvor Slovencev, KatG 31. okt. 1968; Brigitta Gyllenberg-Orešnik in Milena Piškur, Skandinavski izvor Slov., PDk 23. febr., 5. apr. in 4. maja 1969; N. Kuret in And. Triller, Skandinavski izvor Slov., PDk 25. okt. 1969; Mar. Prosen, Na rob preučevanju o slov. izvoru, Zaliv V, 1970, 87–89; Jezov odgovor: Dokazi so, treba jih je le upoštevati, Zaliv V, 1970, 196–200; LPJ II, Novi Sad 1979, 587; T. Debeljak, F. J., Nevidna meja, SvSl 4. sept. 1980.

Jem.

Jevnikar, Martin: Jeza, Franc. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012840/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 7. snopič Hafner - Juvančič, 1. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1981.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine