Primorski slovenski biografski leksikon

Jaklič Franc, nabožni pisatelj, r. 14. avgusta 1892 v vasi Andol pri Sv. Gregorju nad Sodražico na Dolenjskem, u. 8. dec. 1967 v Milwaukee v ZDA. Oče Franc je bil kmet in župan, mati Ana Debevec. Osn. š. je dovršil pri Sv. Gregorju in v Marijanišču v Lj., II. drž. gimn. na Poljanah v Lj. (1911), semenišče (1915). Dve leti je bil kpl v Sostrem pri Lj., nato ga je škof Jeglič poslal nadaljevat študij bogoslovnih ved na jezuitsko U v Innsbruck, kjer je doktoriral iz teologije (1921). Postal je prefekt v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Lj. (1917–23), nato prof. ver., nem. in filoz. na tamkajšnji gimn.; istočasno je študiral filoz. na lj. U pri prof. Vebru in Ozvaldu. 1930 je bil nastavljen za kateheta na II. drž. gimn. v Lj.; 1933 so ga prestavili v Kranj, od 1935–45 je bil na klas. gimn. v Lj. Maja 1945 je odšel na Koroško in na Tirolsko, kjer je poučeval na slov. begunski gimn. v taborišču Peggez pri Lienzu. Od 1. dec. 1945 do 30. sept. 1947 je učil na klas. gimn. in liceju v Gorici ver., drugo leto tudi slov. in lat., v letu 1947/48 na nižji sred. šoli I. Cankar v Trstu. Tukaj je napisal Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol (Trst 1949, brez podpisa). 12. febr. 1948 je odšel v Argentino in bil v Buenos Airesu kurat v bolnišnici, 1956 se je preselil v Marquette v ZDA, kjer je štiri leta raziskoval Baragovo duhovno življenje. Zaradi bolezni se je umaknil v Milwaukee in bil tukaj spet bolniški kurat do smrti. J. je bil vse življenje neutruden in odličen nabožni pisatelj, saj je stalno študiral in raziskoval. Za novo izdajo Življenja svetnikov MD (1928–40) je napisal nad polovico vseh prispevkov (seznam je v Mohorski bibliografiji, Celje 1957, 102–104). Že zgodaj se je zanimal za misijonska vprašanja in o tem napisal uspele knjige: Misijonski škof Irenej Friderik Baraga (Celje 1931, 2. izpop. izd. Buenos Aires 1951, 3. izd. je izpopolnil J. Šolar, Celje 1968); Slovenski misijonarji Baragovi nasledniki v Ameriki (Celje 1931); Puščavnik v osrčju Sahare (Domžale 1932); Dr. Ignacij Knoblehar, prvi misijonar osrednje Afrike (Lj. 1943, ponatis v begunskem taborišču Spittal ob Dravi 1948, predelana izd. v Buenos Airesu 1955). Z dr. I. Vrečarjem (gl. čl.) je napisal za šole Liturgiko (Lj. 1935 in 1941). Mladini je namenjena Svetla pot (Lj. 1937, 1939, tretji natis je izšel v Buenos Airesu). Z M. Turnškom, J. Pogačnikom, Ign. Cudermanom in Gr. Malim je izdal Družinski molitvenik (Celje 1937), sam pa naslednje molitvenike: Ure češčenja (Celje 1938, španski prevod je izšel v Buenos Airesu; posamezne Ure so doživele po več ponatisov); Eno je potrebno. Molitvenik, sestavljen iz Baragovih spisov (Celje 1938 in 1939); Jezus, dobri pastir. Baragove molitve (Celje 1939, ponatis Clc 1950 in Lemont, ZDA, 1954); Pred Bogom pokleknimo. Ure molitve (Buenos Aires 1952, druga, pomnožena izd. 1964). V Argentini in ZDA je napisal vrsto tehtnih člankov za DŽ, AM, KolAM in KM.

Prim.: Žpk arh. Sv. Gregor; S. V. (Smolej Viktor), Jaklič, Irenej Friderik Baraga, M 1932, 72; J. Vovk, Dr. F. J., Ure češčenja, M 1939, 72; R. Tominec, Dr. F. J., Jezus, dobri pastir, M 1940, 71; IzvTrst 1956, 65; MohBibl na več mestih; dr. F. Žakelj, Dr. F. J., KatM, Buenos Aires 1963, št. 1–2 in Baragov vestnik 1965; J. Vovk, Prof. dr. F. J. – zlatomašnik, AM 1965, 206–208; Pok. dr. F. J., AM 1968, 50–54; J. Grum nekrolog v Amer. domovini, Cleveland 19. dec. 1967; Težka pot (Ob smrti dr. Fr. Jakliča), GlasSKA 1968, št. 1–2; 7; –ne, F. J., Družina 29. mar. 1981.

Jem.

Jevnikar, Martin: Jaklič, Franc (1892–1967). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012450/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 7. snopič Hafner - Juvančič, 1. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1981.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine