Primorski slovenski biografski leksikon

Ivančič Ivan, tekstilni delavec in tigrovec, r. 10. apr. 1913 v Čezsoči pri Bovcu, ustreljen 15. dec. 1941 na Opčinah pri Trstu. Oče Ivan je bil kmet, mati Zofija Zornik. Po osn. š. se je zaposlil kot delavec in se vključil v ilegalno iredentistično organizacijo goriške mladine, ki je delovala pod različnimi oznakami na vsem Primorskem. Za to delovanje ga je pridobil znani terorist in poznejši tigrovec Ferdo Kravanja (gl. čl.). Skupaj sta zažgala osn. š. v Bovcu 18. apr. 1931 iz protesta proti ustrelitvi bazoviških mučencev, kot je I. sam izpovedal na sodišču. Podoben zažig v Plužnah pri Bovcu se je izjalovil. Pozneje je I. poiskal delo na Jesenicah in v Kranju, kjer so bili zaposleni nekateri sovaščani in celo sorodniki. V času gosp. krize se je zaradi brezposelnosti vrnil domov in se 1935 javil kot prostovoljec za abesinsko vojno, v kateri si je pridobil vojni križec. Po demobilizaciji se je spet vrnil v Čezsočo in tu ga je skrivaj obiskoval emigrant Ferdo Kravanja. Tako je vedel za nameravani atentat na Mussolinija sept. 1938, ki naj bi ga bil po nalogu emigrantske organizacije TIGR napravil Franc Kavs (gl. čl.). Ko je stopila Nemčija v drugo svet. vojno, je TIGR z angl. pomočjo spet zaživel in v Posočju sta nastali dve diverzantski skupini, ena v Čezsoči, druga v Rutu v Baški grapi. Delovali sta na dveh področjih: na obveščevalnem z zbiranjem podatkov o utrdbenih delih na meji in o premikih vojaških edink ter na diverzantskem s pripravljanjem atentatov posebno na železnice. 5. jun. je prva skupina skupaj z Mirosl. Zornikom pripravila atentat na žel. progo pri Trbižu, vendar brez škode. Ko je Viktor Sosič-Ivo iz Trsta zvedel, da ga iščejo, se je javil policiji in povedal za skupino iz Ruta, tako so 7. okt. 1940 aretirali Simona Kosa in z njim ostale Rutarje in njihove prijatelje, enako so napravili v Čezsoči. 29. okt. je I. stopil na trnovo pot preiskovanja OVRE, ki je imela za Trst svoj sedež v Milanu. To pot je omenil I. na drugem trž. procesu, ko je pokazal na razpelo v sodni dvorani: »Kristus na križu ni toliko pretrpel, kot sem jaz v kleteh kvesture v 33 dneh nenehnega zasliševanja.« Preds. sodišča Tringali-Casanova pa je odvrnil: »Premalo, premalo so vas za to, kar ste storili.« 14. dec. 1941 je bila izrečena razsodba: Ivančič je bil z Bobkom (PSBL I, 92), Kosom, Tomažičem in Vadnalom obsojen na smrt in naslednji dan ustreljen na openskem strelišču. Pokopali so jih skrivaj v Fontana Villorba pri Trevisu, od koder so jih 28. okt. 1945 prepeljali v domače kraje. I. počiva na pokopališču v Čezsoči in spomenik mu je postavila sestra.

Prim.: Picc. 3. –16. dec. 1941; Čermelj, Proces 1941, 53, 68, 77, 84, 32 sl.; Isti, Med prvim, 164–72; T. Ferenc, Akcije organizacije TIGR, Lj. 1977, pass., 203 sl.; Aula IV; Reg. Gen. 216. Reg. uff. Istruz. 73 Tribunale Militare Territoriale XLVI. Sossi Vittorio 8316; osebni spomini na soobsojenca.

S. T.

Tuta, Slavko: Ivančič, Ivan (1913–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012360/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 7. snopič Hafner - Juvančič, 1. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1981.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine