Primorski slovenski biografski leksikon

Hudales Oskar, mladinski pisatelj r. 18. avgusta 1905 na Žagi pri Srpenici na Tolminskem, u. 16. decembra 1968 v Mariboru. Oče Jožef je bil poveljnik carinikov na it.-avstr. meji, mati Frančiška Leban. Med prvo svet. vojno 1915 se je družina preselila na očetov dom v Gornjo Savinjsko dolino, zato je H. dovršil nižjo gimn. v Celju, učit. v Mrb. Učiteljeval je na Kapli na Kozjanskem in se 1926 poročil s Hedviko Matelo, od 1928 je bil v Šmartnem ob Paki. Med zadnjo vojno so ga 1941 Nemci izselili v Srbijo in tu je bil med organizatorji prve čete slov. partizanov, v Užicu v upravnem odb. Borbe, po vojni v njenem ured. Delal je tudi v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto v Bgdu. Ko se je vrnil v Slov., je bil glavni nadz. za šolstvo na ministrstvu za prosveto v Lj. Ko je napisal knjigo Sovjetska zveza (Celje 1947), »kakor sem jo spoznaval in spoznal« (Dial 1969, 126), so ga ob Informbiroju izključili iz KP, po upokojitvi pa se je umaknil iz javnosti in se naselil 1950 v Mrbu. Kot 23-letni učitelj je spoznal, da mladina rada bere, nima pa primernih knjig: »Zato sem poskušal sam napisati kaj takega, kar bi zadovoljilo mlade bralce in jim tudi koristilo, ne da bi hkrati tudi vsiljivo poučevalo in moraliziralo.« (Knjiga 58, 382). Spočetka se je ves posvetil mladinski lit. in obledal različne zgodovinske dogodke, razvoj tehnike, raziskovanje tujih dežel, lepoto domače zemlje itd. Začetnik je tudi poljudnoznanstvenega pisanja za mladino. Napisal je nad 40 knjig za mladino in odrasle; mnoge so izšle v ponatisu, 52 mu jih je založila mrb. založba Obzorja. Pisal je v Zk, NR in Razore, po vojni v Cicibana in Pionirja. Prva samostojna knjiga je Gmajna (Celje 1931), kjer je opisal svojo mladost med vrstniki. Sledile so ji pomembnejše: Postelja gospoda Fibriha (1936), Zgodbe o bombažu (1939), Triglavov polet (Trst 1945), Med vulkani in atoli in Ubežnik (1946), Mladost med knjigami (1952), deset ilustriranih knjižic pod skupnim naslovom Bilo je nekoč: Pralovec Geg Gun najde ječmen; Faraonov praznik – Junaški Špartak; Na veliko pot Slovenski knez; Pogubni oblak – Črna smrt; Rdeči polmesec; Gradovi padajo; Pot v neznano; Sod s knjigami; Grenki kruh; Korak čez prag (1956), Veselo potovanje (1957), kjer na živahen način opisuje izlet po Sloveniji (tri izd.), Ugrabljeni bogovi (1958) so pravi pustolovski roman v duhu Karla Maya, Na domači zemlji in Fata morgana (1960) o manj znanih raziskovalcih, Taborjenje ob Črnem jezeru (1967) in Zlati krompir (1968). Za odrasle je poljudno opisal Tibet v knjigi Streha sveta (1955) in napisal štiri zgod. romane: Vrnitev v življenje (1958) obravnava borbo za celjsko dediščino, ustanovitev Ij. škofije in propad gornjegrajske opatije z vrsto zgodovinskih osebnosti in življenjsko usodo kiparja Florijana Prepadnika in njegovega sina Andreja. Križar Lenart (1962) je roman o Slovencu, ki se je udeležil križarskih vojska in doživel vse grozote saracenskih napadov. Ob junaku je razgrnil sliko tedanjega slov. podložniškega življenja, nastajanje meščanstva in obrtništva ter tedanji Oglej, žarišče krščanstva med Slovenci. Med dvema svetovoma (I. del 1962, II. del 1963) je nastal ob 1.100-letnici panonsko-slov. kneza Koclja; ta se je odločil za slovansko bogoslužje sv. bratov Cirila in Metoda in se tako postavil med dva svetova, latinskega in nemškega, ki sta ga strla. Požar krvi (po smrti 1969) je nadaljevanje prejšnjega romana in posvečen 1900-letnici Ptuja. Sem so se zatekli potomci kneza Koclja, ko so Ogri porušili Blatograd. V vseh teh zgod. delih je H. natančno preštudiral snov in dobro poustvaril tedanje razmere, manj so se mu včasih posrečili tedanji ljudje. H. je izdal v prvih povojnih letih kot rkp. tri zgod. knjige in eno zemljepisno za nižje strok. š. Prevedel ali priredil je tudi več tujih del: Karl May, Winnetou (1953, tri knjige, 1615 str.); Lov za milijoni, priredil po prevodu A. Jeharta (1955, tri knjige, 1467 str.); Wilhelm Hauff, Zgodbe o kalifu Štrku (1953) in Mali Muk (1954); Brata Grimm, Snežanka in Rožanka in druge pravljice (1954); H. Sienkievvicz, Potop, priredil po prevodu R. Moleta (1956, dve knj., 1084 str.); Zane Grey Grmeča gora (1958); Ritchie Calder, Na mrzlem severu, prevedla Heda in O. H. (1964); Wolfgang in Angelika Bator, S poti v Damask (1967). Uredil je pionirsko branje za peti razr. Na domači zemlji in priredil pravljice iz pragozdov Zadnje Indije Deklica in udav (1954).

Prim.: Žpk arh. Srpenica; EJ IV, 287; S. Janež, Zgod. slov. knjiž., Mrb 1957, 615; ZSS VI., 412; W. Hauff, Ladja strahov, Mrb 1955, spremna beseda O. Hudalesa: Srečanje s Hauffovimi pravljicami, 27–51; Cv. A. K., Vrnitev v življenje, Knjiga 58, 382–86 razgovor s pisateljem in si.; M. Jevnikar, La letteratura giovanile jugoslava, Milan 1968, 152–53; Isti, O. H. umrl, LitV 1968/69, 92–3; Isti, O. H., KolGMD 1970, 71–2; J. Švajncer, Kaj je človek?, Dial 1969, 124–29 (razgovor); Postelja g. Fibriha (1969), B. Gerlanc uvod o avtorju; MohBibl pass.; Bibl. ZO Mrb 1970 pass.; o posameznih knjigah so poročali: Postelja g. Fibriha, VI. Novak, M 1936, 393; V. Winkler, SodP 1970, št. 3–4, 154–55 – Mladost med knjigami, G. Šilih, Večer 1952, št. 92; Fr. Šrimpf, NO 1952, 480–3 – Veselo potovanje, M. Švajncer, Večer 1967, št. 228; Fr. Roš, Tednik (Celje) 1967, št. 36; Alb. Žerjal, PDk 1967, št. 17; J. švajncer, Delo 1967, št. 65; Knjiga 67, 339–40 – Ugrabljeni bogovi, T. Pavček, LdP 1958, št. 7; B. Hofman, Večer 1958, št. 76; Knjiga 57, 498–502 – Fata morgana, G. Hafner, Knjiga 60, 197–200 in NO 1960, 375–78; SI. Rupel, PDk 1960, št. 284; Fr. Šrimpf, Večer 1960, št. 274 – Taborjenje ob črnem jezeru, J. Švajncer, Večer 1967, št. 97; Knjiga 67, 154 – Zlati krompir, Dr. Vresnik, Delo 1968, št. 168; L. Smasek, Večer 1968, št. 156; Knjiga 68, 294 – Vrnitev v življenje, J. Šifrer, NRazgl 1959, 222; M. Jevnikar, Medd IV, 1958, 317; Fr. Šrimpf, NO 1959, 289–90; Mar. Kramberger, NSd 1959, 841–42 – Križar Lenart, NO 1962, 477–78; SI. Rupel, PDk 1963, št. 169; G. H., Knjiga 62, 163; M. Jevnikar, Medd 1964, 101–02 – Med dvema svetovoma, Knjiga 62, 134 in 63, 146–47; Št. Blažič, PomV 1963, št. 42; PDk 1963, št. 279; Mar. Švajncer, Večer 1963, št. 300; J. Zupančič, PDk 1964, št. 4; M. Jevnikar, LitV 1963/64, 189–91 in Medd 1964, 215–17 – Požar krvi, Jak. Emeršič, Tednik 1969, št. 15; SI. Rupel, PDk 1969, št. 158; Mar. Švajncer, Večer 1969, št. 140; Dim. Rupel, NRazgl 1969, št. 13, 396–97; Knjiga 69, 9–10; LPJ II, 414–15 sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Hudales, Oskar. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012000/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 7. snopič Hafner - Juvančič, 1. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1981.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine