Gregori, Mario (1939–)

Gregori (Gregorič) Mario, agronom, šolnik in kulturni delavec, r. 11. sept. 1939 v Barkovljah, kjer živi. Oče Peter, vrtnar, mati Olga Hervatin, gospodinja. Osn. š. v Barkovljah, slov. sred. š. in Znan. licej v Trstu, matura 1958. Leta 1960 se je vpisal na Agron. fak. U. v Pad., dipl. 1967 z nalogo iz mehanike, o uporabnosti kombajnov pri spravilu koruze. Od 1967 do 1973 prof. za cenitve na it. š. za geom. »Fermi« v Gor. in od 1973 do 1975 na geom. š. najprej priključeni it. Trg. akad. »Da Vinci« v Trstu, nato na isti, a osamosvojeni it. Tehn. š. za geom. v Trstu, do upokojitve 1983. Od 1970, ko je bilo ustanovljeno, do 1990 direktor Pokrajinskega združenja rejcev v Trstu. Zavzemal se je za uresničitev vsedrž. načrta selekcije živine sivo-rjave pasme z mesečnim zbiranjem podatkov o prirastku, količini in kvalit. mleka ter za vpis v rodovnike. Bil imenovan v razne komisije kot izvedenec in predstavnik iz trž. pokrajine. Od 1975 do danes član Pokr. komisije za določanje odškodnine v primerijrazlastitve za javno korist. V tej vlogi je lahko marsikdaj utemeljeno prispeval, da so razlaščenci dobili pravično odškodnino. Od 1976 do 1991 član odb. Dežel. centra za kmetijske raziskave s sedežem v Pozzuolu del Friuli; od 1972 do 1990 odb. Dežel. centra za umetno osemenjevanje domačih živali in Centra za analizo mleka s sedežem v Moruzzu pri Vidmu in 400 ha eksperim. posestvom Marianis pri Palazzolo dello Stella. Še vedno član Konzulte za kmet. in gozdar. pri trž. Trg. zbornici. Od 1991 vodja strok. službe pri Kmečki zvezi v Trstu, v okviru katere skrbi še zlasti za kletarstvo. Na svoji vrtnariji od 1967 v glavnem goji okrasne grmovnice, od 1991 se s to dejavnostjo ukvarja sin Andrej. G. je kot izvedenec 1978 sodeloval s prof. Prestamburgom z U. v Trstu pri sestavi analize o donosnosti nekaterih in neprimernosti drugih panog ter o položaju kmetijstva na Tržaškem. Za publikacijo Človek in trta, Trst 1987, je prispeval esej Gospodarski vidik vinogradništva. Avtorje raznih razmnoženih priročnikov za potrebe živinorejcev, ki jih je za člane izdalo Združenje rejcev. Še zlasti več izdaj napotkov za krmljenje goveda. S strokovnimi članki je sodeloval pri Gospodarstvu in sodeluje pri PDk. G. je tudi aktiven v KD Barkovlje, od 1971 do 1976 preds., nato dolgoletni odb. Z inž. Inkom Starcem je bil 1979 pobudnik obnove ŠD Sirena v Barkovljah.

Prim.: Osebni podatki; Arhiv KZ v Trstu.

M. Tavčar