Primorski slovenski biografski leksikon

Giannini Giorgio, duhovnik, fiziolog, r. 1. apr. 1939 v Trstu. Oče Giovanni Ive, papirničar. Priimek so mu 1923 oblasti poitalijančile, ko se je vrnil iz vojnega ujetništva. Mati Vittoria Valerio, gospodinja. Osn. š., sred. š. in znan. licej G. Oberdan v Trstu, matura 1957. Bgsl. je študiral v Trstu, posvečen 8. jul. 1962 v cerkvi sv. Pija X. na Rocolu, nova maša pri sv. Vincenciju. Bil kpl. pri sv. Petru in Pavlu v Trstu do 1970. Od 1971 do 1989 pomočnik žpk. v Barkovljah, od 1989 žup. uprav. v Devinu, od 1993 je inkardiniran v gor. nadškofijo. Od 1979–85 duh. vodja openske skupine Scout d'Europa. Po prihodu v Devin je bilo župnišče, pri starem gradu, po izključni volji gor. nadškofije zamenjano z grajsko hišo pri devinski cerkvi. Selitev župnijskih uradov v nov. 1992. G. se je zavzel za obnovo in sanacijo ž. c. sv. Janeza Krstnika v Štivanu, ki je znana po Černigojevih (PSBL I, 233–234) grafitih in Goršetovem (PSBL I, 45 –457) Angelu miru. Močno se je zavzel za pastoralno delo z mladimi, tako je zaživela slov. skupina. Zaradi znanja angleščine je duh. asistent kat. dijakov Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu. Že v bgslu se je naučil slov., ki jo je izpopolnil še zlasti ob pogovoru s slov. kolegi in prijatelji, zlasti na planinskih turah z dr. R. Dolharjem (PSBL I, 302–303). Po posvetitvi 1962 se je vpisal na Prir. fak. U. v Trstu, kjer je 1967 doktoriral iz fiziologije z nalogo o srčnem ritmu. Po diplomi je nadaljeval z raziskovalnim delom na Inštitutu in po dveh letih je začel predavati na Prir. fak., ki deluje v okviru Med. fak. U. v Trstu. Za dobo petih mesecev je 1975 predaval na U v Mogadišu (Somalija), od 1976 do 1979 pa vsako leto po pet mesecev na Med. fak. U. v Monroviji (Liberija). V obeh primerih je šlo za univ. izmenjave. Obiskoval je tečaje humanistične psihologije v priredbi ustanove CRS – Idea iz Dalmineja pri Bergamu in dosegel diplomo operaterja na področju kratkih terapij za fizično in psihično ravnovesje. Univ. prof. fiziologije je bil do 1987, ko je stopil v pokoj v želji, da bi se bolj posvetil duh. službi. Od 1985 do 1989 je predaval nevrofiziologijo na š. za fizioterapevte v Trstu. Objavil je več znanstveno-raziskovalnih del, vsa so rezultat eksperimentalnih poizkusov, med temi sta še zlasti pomembni: R. Dolhar – G. Giannini, La capacità vitale e l'esercizio fisico in quota, Trst 1985, in F. Fabbro – G. Giannini, La teralizzazione cerebrale del linguaggio durante lo stato di rilassamento ottenuto con dinamica mentale base, v Mente Amica, Dalmine 1988, ki utemeljuje večjo možgansko prožnost in dojemljivost ob posebnih sprostitvenih vajah in še zlasti za dvo ali večjezične ljudi.

Prim.: Osebni podatki; Annuario (trž. škofije) 1991, str. 106, 195; Annuario-Letopis (Gor. nadškofije) 1991, str. 100; Kdo je novi župnik v Devinu? Dr. Giannini do pred kratkim univerzitetni profesor, NL 21. dec. 1989, str. 7, 12; Arhiv Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete U. v Trstu.

M. Tavčar

Tavčar, Marko: Giannini, Giorgio (1939–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011070/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (30. september 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine