Primorski slovenski biografski leksikon

Gasparini Leopoldo, politik, r. 21. febr. 1894 v Gradišču ob Soči, u. 8. jan. 1969 prav tam. Za socializem se je odločil med prvo svet. vojno kot avstro-ogrski častnik na bojiščih v Galiciji in na reki Piavi. Po vojni je bil med najvidnejšimi organizatorji PSI na Goriškem, po razcepu na livornskem kongresu (1921) se je odločil za KPI in mar. 1922 na 2. kongresu te stranke v Rimu postal član njenega CK. 1923 je bil (skupaj tudi z Ivanom Regentom in Francem Kosičem) član dežel. komiteja KPI in do 1924 tudi tajnik delavske zbornice v Trstu, ko je moral to mesto zapustiti, ker mu oblast ni dovolila bivanja. 1927 je bil obsojen na skoraj osemletno zaporno kazen. Nov. 1932 je prišel na prostost in bil ob začetku druge svet. vojne konfiniran na otoku Ventotene in nato osvobojen avg. 1943. Deloval je v domačih krajih v odporniškem gibanju, 1946 pa je postal ur. časnika Il Lavoratore in delal v javnem življenju kot član KPI. Zaradi bolezni se je umaknil iz javnosti in nato zbiral gradivo za zgod. delavskega gibanja JK. Zapustil je bogato zbirko gradiva, v njej so pomembni dokumenti tudi za slov. zgod. (hrani jo v Tržiču-Monfalcone dokumentacijski center, ki nosi G-jevo ime), zlasti zaradi stikov, ki jih je imel z I. Regentom in poslancem Jožetom Srebrničem.

Prim.: L. Patat, Il Friuli orientale fra le due guerre, Udine 1985, pass. ; V. Marini, Fondo archivistico Leopoldo Gasparini. Regesto. Monfalcone (1988); PDk 9. jan. 1969.

B. Mar.

Marušič, Branko: Gasparini, Leopoldo (1894–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010980/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine